Papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega
Papež Benedikt XVI. je svojega predhodnika Janeza Pavla II. med beatifikacijsko mašo na vatikanskem Trgu sv. Petra, na katerem se je zbralo na stotisoče vernikov, danes razglasil za blaženega. Prvič v zgodovini Cerkve se je tako zgodilo, da je kakega papeža za blaženega, kar je zadnji korak pred svetostjo, razglasil njegov naslednik.
VATIKAN> Potem ko je Benedikt XVI., oblečen v liturgična oblačila svojega predhodnika, že kmalu po začetku maše v latinščini izrekel besedo "blaženi", so trg preplavili vzkliki veselja, na pročelju bazilike sv. Petra pa so razkrili ogromen portret nasmejanega Janeza Pavla II. Mnogi ljudje so ob tem v molitvi pokleknili, številni so tiho jokali od sreče.
Kot je obenem razglasil papež, bodo bogoslužni spomin na Janeza Pavla II. praznovali vsako leto 22. oktobra, ob obletnici slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja leta 1978. Janez Pavel II. je sicer Katoliško cerkev vodil več kot 26 let, kar je drugi najdaljši pontifikat v zgodovini.
Na vatikanski trg so ob slovesni razglasitvi prinesli stekleničko s krvjo Janeza Pavla II., ki so mu jo vzeli med njegovim zadnjim obiskom v bolnišnici, za primer, da bi potreboval transfuzijo. Steklenička s krvjo bo odslej uradna relikvija in so jo razstavili v dragocenem relikvariju. Do papeža sta stekleničko prinesli dolgoletna pomočnica pokojnega papeža in ob njej francoska redovnica Marie Simon-Pierre, katere čudežna ozdravitev je omogočila današnjo beatifikacijo.
Pred razglasitvijo svojega predhodnika za blaženega je Benedikt XVI. skupaj z ostalimi prisluhnil besedam generalnega vikarja za rimsko škofijo, kardinala Agostina Vallinija, ki je obnovil glavne dogodke iz življenja Karola Wojtyle. Po razglasitvi za blaženega pa se je nadaljevalo bogoslužje. Pri maši so med drugim uporabili kelih, ki ga je uporabljal pokojni papež.
Benedikt XVI. je izpostavil velikansko moč in pogum svojega predhodnika pri obrambi krščanstva pred valom, ki se je zdel nepremagljiv, pri čemer je imel v mislih komunizem. "Ta zgleden sin poljskega naroda je kristjanom po vsem svetu pomagal, da jih ni bilo strah imenovati se kristjani, pripadati Cerkvi in govoriti o Evangeliju," je poudaril. Kot je še dejal, je Wojtyla s "svojo silo velikana" družbo, kulturo, politiko in gospodarstvo odprl za Kristusa ter dal moč ljudem, da so znova verjeli v Boga.
V bolj osebni izjavi je Benedikt XVI. še priznal, da ga je njegov predhodnik osebno navdihoval s svojo molitvijo, še posebej v zadnjih letih, ko je bil bolan. "Ob številnih zahtevah svoje duhovniške službe je ostal globoko povezan z Bogom. Tudi takrat, tam je bil njegova priča v trpljenju. Gospod mu je postopoma jemal vse, a ostal je skala," je dejal.
Postopek beatifikacije Janeza Pavla II. je zdajšnji papež sprožil nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila 2005 in je bil rekordno hiter. Prvič v zgodovini Cerkve se je tako zgodilo, da je kakega papeža za blaženega razglasil že njegov naslednik. Mnogi so sicer razglasitev pokojnega papeža za blaženega zahtevali že takoj po njegovi smrti.
Kot je danes dejal papež, je bilo "duh svetosti" čutiti že ob pogrebu Janeza Pavla II. Zato je želel, da proces beatifikacije poteka čim hitreje, a vendarle v skladu s predpisi. "Danes je prišel pričakovani dan," je ogromni množici sporočil papež in dodal, da je ta dan prišel hitro, ker je Gospod tako želel.
Pod sončnim nebom se je na Trgu sv. Petra poleg številnih vernikov zbralo tudi približno 90 visokih državnih delegacij, med njimi 22 šefov držav in vlad, številni ministri in predstavniki petih evropskih kraljevih hiš. V sveto mesto je sicer ob tej priložnosti po poročanju tujih tiskovnih agencij prišlo kar milijon vernikov z vsega sveta, predvsem pa iz Evrope in še posebej iz Poljske, domovine pokojnega papeža, ki so lahko slovesnost spremljali tudi na 14 velikih zaslonih.
Popoldne se bodo lahko verniki sprehodili mimo krste s posmrtnimi ostanki blaženega Janeza Pavla II., ki so jo med mašo razstavili v baziliki sv. Petra in pred katero se je takoj po maši poklonil tudi sam Benedikt XVI. Bazilika bo tokrat ostala odprta tako dolgo, kot bo treba, da si posmrtne ostanke ogledajo vsi, ki to želijo.
Preprosto leseno krsto so sicer že v petek prenesli iz grobnice pod baziliko sv. Petra, v ponedeljek pa bodo papeža pokopali v kapeli bazilike v bližini znanega Michelangelovega kipa Pieta Device Marije z mrtvim Kristusom v rokah.
STA
