Papež na obisku v Maroku

VATIKAN, RABAT > Argentinski papež Frančišek je postal tudi strokovnjak za potovanja v države z zelo majhnimi katoliškimi skupnostmi. V Maroku ga z nestrpnostjo pričakuje kakih 30.000 vernikov, pri katerih gre večinoma za prišleke iz podsaharske Afrike, študente ali migrante na poti v iskanju boljšega življenja v Evropi.

Maroko bo tudi že druga muslimanska država letos, ki bo gostila poglavarja katoliške cerkve. Frančišek je bil januarja na obisku v Združenih arabskih emiratih, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

Na maši pričakujejo 10.000 ljudi

Frančišek sicer ne bo prvi papež na obisku v tej državi na severu Afrike, kjer je 99 odstotkov prebivalcev muslimanov. Tam se je leta 1985 mudil Janez Pavel II. Tako kot slednji bo tudi Argentinec v velikem športnem kompleksu v Rabatu daroval mašo, na kateri pričakujejo pričakujejo 10.000 ljudi.

Pred nedeljsko mašo se bo v soboto sešel z maroškim kraljem Mohamedom VI. in tamkajšnjimi verskimi voditelji. Ob tem bo po pričakovanjih ponovil poziv k verski strpnosti.

Krščanske manjšine in spreobrnjeni muslimani v Maroku upajo, da bo obisk poglavarja približno 1,3 milijarde katoličanov pomagal njihovim prizadevanjem po polni svobodi veroizpovedi, ki je sicer zapisana v maroški ustavi.

“Sanjamo o svobodnem Maroku, ki bo sprejel svojo versko raznolikost,” je pred obiskom papeža navedlo Združenje maroških kristjanov. Izrazilo je upanje, da bo njegov obisk Maroko “v tej smeri občutno premaknil”.

Država zagotavlja svobodno prakticiranje vere

Maroška ustava navaja, da je islam državna veroizpoved, a država vsem zagotavlja svobodno prakticiranje vere. Maroški kazenski zakonik tako ne predvideva smrtne kazni za odpadnike islama oz. muslimane, ki se odločijo za drugo vero, za razliko od na primer zakonika Združenih arabskih emiratov. Po besedah nekega verskega predstavnika v Rabatu je v Maroku, ko gre za vprašanje veroizpovedi, “pravilo igre diskretnost”.

A to ostaja zelo občutljivo vprašanje. Maroški državni minister, pristojen za človekove pravice, Mustapha Ramid, tako na primer ocenjuje, da svoboda vesti predstavlja “grožnjo povezanosti Maroka”. Poleg tega v Maroku, za razliko od prostovoljne spreobrnitve, proselitizem, to je omajanje vere nekega muslimana in posledična spreobrnitev v drugo vero, obravnavajo kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora.

Maroški veleposlanik v Parizu Chaki Benmoussa je sicer za AFP poudaril, da v Maroku obsojajo le agresivni proselitizem. In po njegovem mnenju prav obisk Frančiška predstavlja pomemben trenutek tudi za boj proti tovrstnemu fanatizmu, spreobračanju identitete ali nestrpnosti, pa tudi za pozitivno sodelovanje med religijami, ljudstvi in civilizacijami.

Papež o migrantih

Pomemben poudarek papeževega obiska bodo tudi migranti. Frančišek je že decembra želel potovati v Maroko in se v Marakešu udeležiti sprejetja globalnega dogovora o migracijah, a je na koncu tja poslal svojega predstavnika. V soboto pa se bo v centru škofijske Karitas v Rabatu srečal z migranti in imel pred njimi tudi govor. Katoliška cerkev je v več mestih v Maroku odprla sprejemne centre za migrante, saj tam zanje ni na voljo drugih podpornih struktur.

Maroko sicer trdi, da izvaja humano sprejemno politiko. A je država redno tarča organizacij za zaščito človekovih pravic, ki kritizirajo množične aretacije, s katerimi oblasti prišlekom preprečujejo dostop do obale Sredozemlja, od koder bi nato nadaljevali pot v Evropo.

Frančišek bo v Maroku 34 let po Janezu Pavlu II., ki se je tam leta 1985 srečal s kar 80.000 mladimi udeleženci medverskega srečanja. Oče aktualnega kralja Mohameda VI., Hasan II., ki je bil prvi maroški kralj, ki je gostil kakega papeža, je Vatikan obiskal leta 1991.