Papež v Redipulji o tretji svetovni vojni in načrtovalcih groze
Bore malo veselega navdušenja, tako značilnega za papeške obiske, je bilo dopoldne na ploščadi pod kostnico v Redipulji. Vernike so že pred prihodom Frančiška nagovarjali, naj se vzdržijo mahanja z zastavami in transparenti ter naj se obredu pridružijo zbrano in mirno.
REDIPULJA > Če odštejemo osamljene vzklike “Naj živi papež” in nekaj medlih aplavzov, je bilo srečanje s Petrovim naslednikom v Redipulji res to, kar si je Frančišek želel in napovedal. Predvsem maša, evharistična daritev, obred, izveden v krogu duš milijonov žrtev vojn vseh časov in z vsega sveta.
Papež Frančišek je bil v svoji pridigi neizprosen. Naslonil se je na berilo iz prve Mojzesove knjige, znamenito zgodbo o Kajnu, ki je ubil svojega brata Abela. In na vprašanje Boga, kje je brat, odgovoril, da ga ne briga, ker ni njegov varuh.
Stavek “Kaj me briga”, je v temeljih vojne, ki ne izbira in ne prizanaša nikomur, je prepričan Frančišek: “Ta kaj me briga lebdi nad tem pokopališčem. Tu mrtvi ležijo ljudje, ki so imeli svoje sanje, svoje načrte. A so bila njihova življenja strta ker je človeštvo reklo 'kaj me briga'”.
“Tudi danes, po grozotah že druge svetovne vojne, lahko govorimo o tretji svetovni vojni, ki jo bojujemo po kosih, z zločini, množičnimi poboji, uničevanjem,” je v Redipulji rekel papež in pokazal na krivce ponavljajočih se zgodovinskih tragedij: “Tudi danes je mnogo žrtev. Kako je to mogoče? Zakaj se to dogaja? Zato, ker je za kulisami veliko interesov, geopolitičnih načrtov, pohlepa po denarju in moči. In je orožarska industrija, za katero se zdi, da je tako pomembna. Ti načrtovalci groze, organizatorji spopadov in trgovci z orožjem imajo v srcih napisano 'kaj te briga'.”
Kajn ni znal jokati, je poudaril papež Frančišek, sodobni človek pa mora znova spreobrniti svoje srce: “Prosim vas, da zajočete. Za vse žrtve vseh časov. Človeštvo mora jokati. prišel je čas za jok.” Tako je papež zaključil svojo pridigo, ki so jo verniki poslušali v zbrani tišini.
Kolikšna bo moč papeževih besed, izrečenih sredi vojaškega spomenika, pred tisoči pripadnikov italijanske in drugih evropskih vojska?
Na odru ob papežu Frančišku so bili štirje slovenski cerkveni dostojanstveniki. Poleg koprskih škofov Jurija Bizjaka in Metoda Piriha še upokojeni nadškof Alojz Uran in kardinal Franc Rode. Visokih slovenskih politični predstavnikov na dogodku ni bilo. Uradne delegacije pa so poslale Slovaška, Madžarska in ZDA iz svoje vojaške baze v Avianu.
Primorski verniki so na dogodek prišli množično. “Vstali smo zgodaj, ampak nam ni žal,” je povedala udeleženka maše iz Bovca. Odhajali so zmerno zadovoljni, a vendarle pripominjali: “Še zdaleč ni bilo tako lepo kot v Postojni.”
VESNA HUMAR
