Parada ponosa proti sovražnemu govoru
V petek se bo v Ljubljani začela deseta Parada ponosa, ki se bo zaključila ob koncu prihodnjega tedna. V sklopu parade bodo organizirali okrogle mize, predavanja, filmski večer in druge dogodke, ki se dotikajo vprašanj sprejemanja gejev, lezbijk, biseksualnih in transseksualnih oseb, pa tudi predsodkov znotraj skupnosti.
LJUBLJANA >Deseta Parada ponosa se bo odvila pod sloganom Dovolj čakanja. Eden vrhuncev tedna bo gala paradni ples, v sklopu katerega bodo pripravili tudi modno revijo. Teden se bo zaključil s pohodom po Ljubljani. Častna pokrovitelja parade sta predsednik državnega zbora Pavel Gantar in ljubljanski župan Zoran Jankovič.
V sklopu tedna Parade ponosa bo tudi letos potekalo tradicionalno popotovanje po Sloveniji. Obiskali bodo Novo Gorico, Koper, Piran, Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Bled in Radovljico, kjer bodo mimoidočim delili zloženke in kondome ter predstavljali aktivnosti gibanja.
Za družinski zakonik, proti sovražnemu govoru
Na okroglih mizah bodo razpravljali o sprejemanju gejev, biseksualnih in transspolnih oseb s strani najbližjih. Predstavili bodo tudi zgodovino slovenskega gibanja LGBTIQ (lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interseksualnih in queer oseb). Predsednica društva Parada ponosa Petra Salaj je pohvalila predlog družinskega zakonika, ki po njenem mnenju udejanja enakopravnost in enakovrednost vseh oblik družinskega življenja. Salajeva je opozorila tudi na nujno sankcioniranje sovražnega govora, ki spremlja obravnave predloga zakona v javni sferi.
Zgodovina parade
Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest leta 1969, ko se je skupina ameriških gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v New Yorku. Od takrat naprej parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih in kot proslavo različnosti in promocijo strpnosti. Leta 2000 so v Rimu organizirali prvo Svetovno parada ponosa, v Jeruzalemu pa ji je leta 2006 sledila druga.
Uradni začetek gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji predstavlja festival Magnus, ki se je odvil leta 1984. Dve leti pozneje je Škuc Magnus v Manifestu prvič javno izrazil politične zahteve istospolno usmerjenih. Leta 1993 so se v Sloveniji začela prizadevanja za legalizacijo istospolnih partnerskih zvez, leta 2001 pa se je pri nas zgodila prva parada ponosa. Organizirali so jo kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov.