Parki le košček narave v mestih
Mestno prebivalstvo v zadnjih desetletjih neverjetno hitro narašča, zaradi česar je že precejšen del planeta spremenjen v naselja. V mestih imajo ljudje več možnosti za zaposlitev in dobiček, saj jim kmetijstvo ne daje več dovolj visokega prihodka. Ta trend opažamo po celem svetu. Zaradi množičnega preseljevanja rastejo nova naselja in se širijo že obstoječa, nedotaknjena in neposeljena narava pa se krči.
Večini mestnega prebivalstva se zdi betonsko naselje sterilno in se sploh ne zaveda, kakšna pestrost organizmov vlada okoli njih. Tako kot vso ostalo naravo jemljejo tudi to za nekaj samoumevnega. Na srečo se v ljudeh počasi prebuja zavest o pomembnosti narave in pomenu njenega ohranjanja za naš obstoj. Vedno več znanstvenikov po celem svetu se posveča preučevanju organizmov v mestih in drugih urbaniziranih okoljih, odnosov med njimi, njihovim interakcijam z okoljem ter okolju samemu. Pozorni so tudi na vse dejavnike, ki omogočajo njihov obstoj, ter na tiste, ki jih ogrožajo, kot so npr. onesnaženost, promet, prevelika poseljenost ... Rodila se je nova veja ekologije, ki ji pravimo urbana ekologija. Med drugim je cilj znanstvenikov tudi obveščati javnost preko raznih delavnic in predavanj o živem svetu, ki nas neposredno obkroža. Vedno večji pomen naravi v mestih posvečajo tudi komunalna in gradbena podjetja - slednja pri novogradnjah vedno bolj uporabljajo alternativne materiale in metode z namenom izgradnje zdravih in biološko pestrih mestnih ekosistemov.
Večina ljudi se ob razmišljanju o naravi v mestih najprej spomni na parke. Ti majhni koščki narave služijo zadovoljevanju človekovih potreb po rekreaciji, sproščanju in drugem, poleg tega pa imajo tudi estetsko funkcijo. Z ozelenjevanjem novih in vzdrževanjem že obstoječih zelenih površin vplivamo tudi na živali in drug živi svet, ki si najde tu svoj življenjski prostor, podoben naravnim bivališčem.
Park sredi mesta se nam po zastopanosti živih organizmov lahko zdi kot oaza sredi puščave, a tudi v okolici naših domov in v domovih samih je biotska pestrost zelo velika. Naša bivališča so zelo obsežna in zapleteno zgrajena, zato se v njih lahko naseli raznovrstno živalstvo in rastlinstvo. Tukaj se naselijo predvsem živali, ki prenašajo hrup in navzočnost ljudi. Naselja jim dajejo veliko primernih zavetij in prostorov za vzrejo mladičev, od okenskih polic, do podzemnih rovov, gore odpadkov predstavljajo konstanten vir hrane, poleg tega pa so mesta tudi precej varna, saj razen psov in mačk v njih večinoma ni plenilcev, ki živali ogrožajo v naravi.
Živali, ki živijo v okolici naših domov, velikokrat opazimo čez dan ob opravljanju raznih dejavnosti. Za razliko od teh pa živali, ki prebivajo v naših zgradbah, velikokrat sploh ne opazimo - to so večinoma majhne nočno aktivne živali, kot so npr. srebrne ribice in ščurki. Manjši vpliv ima svetloba na živali, ki živijo na podstrešjih in v kleteh. Tu je namreč jakost svetlobe čez cel dan enaka. Na podstrešjih, ki so zelo podobna velikim drevesnim duplom, se rade naselijo ose, ptice, hišne miši, polhi in tudi netopirji. Kleti, ki so podobne podzemeljskim habitatom, pa so dom npr. pajkom, stonogam, suhim južinam.
Velika prednost naših domovanj je za živali centralno ogrevanje. To številnim vrstam čez zimo daje toplo zavetje, poleg tega pa je pomembno tudi za naselitev vrst, ki jih v naravi najdemo v toplejših okoljih. V primerjavi z naravnim okoljem je topleje tudi v naseljih samih, kar je posledica izpušnih plinov in toplote, ki jo oddajajo zgradbe in vozila. Toplejše mestno okolje ustreza več vrstam živali, od metuljev do ptic. Ponekod ptice v zimskih popoldnevih počivajo in se grejejo na mestnih strehah.
Posamezne vrste živali so se različno uspešno prilagodile širjenju naselij. Nekatere se nikoli ne naselijo v bližini mest, druge se v mestih pojavljajo le občasno, nekatere pa se v naseljih uspešno naselijo. Čeprav se mestnemu okolju privajajo kratek čas glede na obstoj vrste, so se številne vrste hitro prilagodile in si brez težav uredile bivališče med gnečo ljudi. Nekatere živali, kot so golobi in mestni vrabci, so se življenju v mestih prilagodile celo do take mere, da jih v naravi skoraj ne najdemo več. Širjenje naselij navadno ogroža naravno živalstvo, tem živalim pa celo pomaga, ker jim daje številna ustrezna bivališča in obilico hrane.
Naselitev živali v mestih je mogoča zaradi podobnosti mestnih in naravnih habitatov, ali pa zaradi velike sposobnosti prilagoditve na mestno okolje. Veliko prilagodljivost si lahko ogledamo na primeru prehranjevanja sive vrane. Le-to pogosto opazimo pri odpiranju vreč s smetmi, iznašle pa so tudi poseben način odpiranja oreškov. Nabrane oreške namreč spuščajo na ceste pod avtomobile. Ko avtomobili zapeljejo čeznje, jih strejo, vrana pa pobere svoj obrok. Če avtomobil orešek zgreši, ptica ponovno skoči na cesto in svoj plen premakne, ali pa na cesto spusti drugega.
Poleg živalstva pa ne smemo pozabiti tudi na rastlinski svet v urbanih okoljih, ki ni nič manj pomemben od živalskega. Tu srečamo zelo pestro rastlinstvo, med katerim prevladujejo okrasne rastline, so pa tudi take, ki so se v mestih naselile same s širjenjem svojih semen. Tako kot živali, so se tudi rastline prilagodile na mestno okolje. Kljub temu da mesta prekriva večinoma beton, rastline tu še vedno najdejo dovolj ustrezne podlage - naj bodo to gredice, zapuščeni vrtovi in podrtije ali celo razpoke v asfaltu ali betonu. Poleg avtohtonih se v mestih pojavlja veliko tujerodnih vrst, za katere so lahko opuščeni vrtovi, kjer se lahko neomejeno množijo, center širjenja v naravo.
Kljub temu da nas obkroža pester živi svet, ki mu sami nevede omogočamo preživetje, pa vse le ni tako rožnato. Mesto ni prebivališče za kakršnokoli vrsto. Tu najdejo svoj prostor le take, ki jih hrup, onesnaženost, pomanjkanje prostora in drugi mestni dejavniki ne motijo. Velik selekcijski vpliv ima tudi promet, ki vsak dan terja veliko žrtev. Mnoge živali od življenja v mestih odvrača premočna svetloba, ki jo oddajajo cestne svetilke. Luči zmedejo navigacijske sisteme nočnih žuželk, umetna svetloba pa premoti tudi biološke ure pri pticah. Dogaja se, da v mestih ptice pevke pojejo pozno ponoči, nekatere vrste pa začnejo že pozimi graditi gnezda, ker so zaradi močne umetne svetlobe svetlobni učinki enaki spomladanskim.
Med letom poteka v različnih mestih po celi Sloveniji veliko delavnic, ki so namenjene mestnemu prebivalstvu, kot so na primer izdelava zimskih ptičjih krmilnic, zasaditve vrtov z rastlinami, ki spodbujajo naselitev živali, oživitev vaških kalov in druge. Ne samo s temi delavnicami, tudi z naravi prijaznim odnosom bomo poskrbeli, da se bodo naši someščani počutili varno med nami. Če smo zasedli njihov naravni prostor, jim vsaj v tem, zanje novem okolju, ponudimo čim boljše možnosti za preživetje!
KATJA KALAN, UP ZRS Koper, Inštitut za biodiverzitetne študij, FAMNIT
