Pastirja bi ostala brez palice
Sveti sedež naj bi konec aprila dvema upokojenima slovenskima nadškofoma - Francu Krambergerju in Alojzu Uranu - ukazal, naj se umakneta iz javnega življenja; svete maše naj bi odslej lahko darovala le v klavzuri oziroma v samostanu.
LJUBLJANA> Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) zanikajo, da bi iz Vatikana prejeli kakšen dekret glede umika ali sankcij zoper škofa.
Po pisanju časnika Delo naj bi Sveti sedež upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju ter upokojenemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu poleg tega, da ju je poslal v tišino, odvzel tudi škofovsko palico in prstan, kar naj bi se zgodilo prvič v zgodovini SŠK.
Kazen za slabo poslovanje?
Razlog za tako strog ukrep zoper Krambergerja naj bi bila “objektivna odgovornost” za slabo finančno stanje mariborske nadškofije, za katero naj bi bili sicer neposredno odgovorni škofijski finančniki, z Mirkom Kraševcem na čelu.
Slovenska veleposlanica pri Svetem sedežu Maja Lovrenčič Svetkova pravi, da je za to novico izvedela iz medijev. “Gre za interne zadeve Cerkve o imenovanjih in to nima nič opraviti z nami. Cerkev je ločena od države,” je dejala in dodala, da jih Vatikan o tem ni dolžan obveščati.
SŠK ni prejela nobenega dekreta
Škofovska palica in prstan sta dve od insignij, ki simbolizirata škofovo zvestobo in povezanost s cerkvijo. Škofovsko palico imenujejo tudi pastirska palica, saj simbolizira škofa kot pastirja vernikov. Škofovska palica pripada samo ordinariju - škofu, ki vodi škofijo. Kot so nam pojasnili na SŠK, mora škof, ko gre v pokoj, palico praviloma vrniti škofiji.
Na SŠK so včeraj zatrdili, da v zvezi z omenjenima nadškofoma niso iz Vatikana prejeli nobenega dekreta glede umika ali sankcij. Pojasnili so, da sta se nadškofa umaknila v zasebno življenje že ob upokojitvi novembra 2009 (Uran) oziroma februarja 2011 (Kramberger). Od takrat tudi nimata več zadolžitev v okviru SŠK.
Tako Uran kot Kramberger sta bila razrešena službe v skladu z drugim odstavkom 401. člena Zakonika cerkvenega prava. Ta pravi, da je “krajevni škof, ki je zaradi slabega zdravja ali kakšnega drugega tehtnega razloga postal manj sposoben za izpolnjevanje svoje službe, zelo naprošen, naj da odpoved službi”.
Franc Kramberger, ki je mariborsko nadškofijo vodil več kot 30 let, je februarja lani vztrajno zanikal, da je odstopil zaradi finančnih težav nadškofije. Alojz Uran, ki je leta 2004 na čelu ljubljanske nadškofije zamenjal Franca Rodeta, pa se je upokojil novembra 2009 zaradi zdravstvenih težav.
PV
