Peking ob koncu vojaških vaj: Neodvisnost Tajvana in mir se izključujeta

Svet
, posodobljeno:

Kitajska vojska je danes sporočila, da je "uspešno opravila" vojaške vaje v bližini Tajvana, ki so še dodatno povečale napetosti v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Peking je ob tem opozoril, da se mir v Tajvanski ožini in neodvisnost Tajvana "medsebojno izključujeta". Taipei pa je odvrnil, da Kitajska spodkopava mir in stabilnost.

Trg svobode v tajvanski prestolnici Tajpei
Trg svobode v tajvanski prestolnici TajpeiAljaž Novak

PEKING > Kitajske vojaške vaje na območju so trajale tri dni, v današnjem sporočilu vojske pa so še zapisali, da je vojska "pripravljena na boj in se lahko kadarkoli spopade, odločno pa bo zatrla kakršnokoli obliko neodvisnosti Tajvana in poskuse tujega vmešavanja", dodaja AFP.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dodal, da mora Kitajska "trdno nasprotovati vsakršni obliki tajvanskega separatizma, če želimo zaščititi mir in stabilnost v Tajvanski ožini".

Tajvansko zunanje ministrstvo pa je danes sporočilo, da Kitajska "namerno uporablja vojaške vaje za spodkopavanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini". Kot so dodali, bo Taipei ohranil tesne odnose z ZDA, da bi "skupaj preprečili avtoritarno ekspanzijo".

Napetosti na območju se stopnjujejo po sredinem srečanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji. Po srečanju je Kitajska napovedala vojaške vaje v okolici Tajvana.

Danes je na območje v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti Kitajska, vplul ameriški rušilec USS Milius. Uradni Peking je obsodil vplutje, saj da je šlo za "nezakonit vdor", iz Washingtona pa so sporočili, da je šlo za "podporo pravicam, svoboščinam in zakoniti uporabi morja".

Po operaciji je ameriška vojaška ladja "zapustila območje in nadaljevala operacije v Južnokitajskem morju", so še pojasnili pri ameriški mornarici.

Po navedbah Pekinga so sicer kitajska vojaška letala danes med simulacijo napadov uporabila pravo strelivo, na vaji pa je sodelovala tudi letalonosilka Shandong.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Xi Jinping.