Peti koridor - veliko besed, malo dejanj
Za gospodarsko krizo so krivi finančni hazarderji, toda račun za popravilo škode so evropski voditelji izstavili nedolžnim delavcem. To so v četrtek poudarili predstavniki italijanskih in slovenskih sindikatov, ki so se pred delavskim praznikom srečali na železniški postaji na Opčinah.
OPČINE> Letošnje prizorišče prvomajskega srečanja naj bi simbolično prikazovalo krizni položaj Evrope. Skozi Opčine bi pač morali voziti vlaki petega koridorja. Toda teh ni in za nameček je izginila še edina železniška povezava med Trstom in Ljubljano.
Razpravo o kriznem položaju Evrope in težavah petega koridorja je začel Roberto Treu, ki predseduje Medregijskemu sindikalnemu svetu Severovzhod. V njem so združene sindikalne zveze iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. “Strinjamo se, da mora Evropa vlagati v razvoj prometne infrastrukture. Toda o tem je bilo doslej veliko besed in malo dejanj,” je povedal Treu.
Predsednik združenja Dialoghi europei in nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti je obnovil zgodbo petega koridorja. Ta bi moral zagnati gospodarstvo s povezovanjem evropskih držav, a dosedanji učinki številnih načrtov in dogovarjanj so slabi. “Zaradi mikrointeresov znotraj posameznih držav je načrt zastal, namesto delovnih mest pa imamo proteste,” je povedal Rossetti.
Predsednik KS 90 Peter Majcen si je zaželel, da bi peti koridor po dvajsetih letih stagnacije zaživel. “Toda ne na osnovi izkoriščanja, ampak na socialnih osnovah,” je dodal. Z Majcenom sta se strinjala tudi predstavnika italijanskih sindikato CISL in UIL Giovanni Fania in Giacinto Menis.
“Sindikati dobro vemo, da za krizo niso krive plače, pokojnine in socialne pravice, ampak požrešen in pohlepen kapital, ki je pozabil na ljudi,” je pribil Dušan Semolič. Tudi zanj je peti koridor lepa priložnost. “Za povezavo med Koprom in Divačo že obstaja denar, ki pa ga v Evropi držijo v predalu. To je greh. In proti takemu ravnanju se moramo vsi sindikati upreti,” je pozval predsednik ZSSS Semolič.
PETER VERČ