Peticija za ohranitev stavbe, kjer so med vojno mučili partizane in antifašiste

TRST> Tržaška pokrajina namerava namreč stavbo, v kateri je bil med vojno Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo, prodati na javni dražbi. Skupina Tržačanov, med katerimi so občani italijanske in slovenske narodnosti, želi to preprečiti.

Tržaški pokrajini predlagajo, da bi stavbo, ki naj bi jo sicer zrušili in na njenem mestu zgradili poslovno stanovanjski objekt, preuredila v spominsko središče bratstva, tolerance in prijateljstva. Ta center bi se jasno navezoval na tradicije antifašizma in ohranjal spomin na zločine fašizma in nacizma ob vzhodni italijanski meji.

V nekaj dneh so pobudniki, organizirani v posebnem koordinacijskem odboru, zbrali že več kot 150 podpisov, ki jih nameravajo skupaj s svojo zahtevo posredovati predsednici tržaške pokrajinske uprave Marii Teresi Bassi Poropat.

Stavba naj bo kulturni spomenik

Svoje zahteve so pobudniki predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v kavarni Knulp v Trstu. Claudio Cossu (Združenje svobodnih in enakopravnih državljanov), zgodovinarka Claudia Cernigoi (Nuova Alabarda) in Samo Pahor (društvo Edinost) Tržaško pokrajino pozivajo, naj takoj sproži postopek za razglasitev stavbe za kulturno-zgodovinski spomenik in naj v njej čim prej uredi muzej.

Hkrati opozarjajo na izredno nevaren proces brisanje spomina na zločine fašizma v Trstu, pri čemer s svojo pasivnostjo in brezbrižnostjo sodelujejo tudi levosredinske stranke in gibanja, pa tudi organizacije slovenske manjšine.

Pobuda ostala brez odgovora

Samo Pahor je dejal, da je društvo Edinost že leta 2004 Nadzorništvu za kulturno dediščino predlagalo, da se stavbo v Ulici Kolonja razglasi za zgodovinsko dediščino, vendar brez rezultata. Pobudo so ponovili naslednje leto, jo naslovili tudi na deželnega odbornika za šolstvo, kulturo, šport in mir, a spet brez odgovora.

Brez rezultata so bili tudi poskusi društva Edinost, da bi k akciji pritegnili obe krovni organizaciji slovenske manjšine, SKGZ in SSO, in deželne svetnike slovenske narodnosti.

Vsa dejstva, ki so jih nanizali predstavniki koordinacijskega odbora, mečejo dokaj čudno luč na nedeljsko odkritje spominskega obeležja na pročelju stavbe v Ulici Kolonja. Spominsko ploščo, ki v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini opozarja na grozodejstva, ki so se med vojno dogajala v stavbi nekdanjega inšpektorata, so sicer postavili na pobudo borčevskih organizacij, vendar s podporo tržaške pokrajinske uprave, ki zdaj to stavbo skupaj z obeležjem prodaja. Odkritja se je udeležila tudi predsednica tržaške pokrajine Bassa Poropat.

ROBERT ŠKRLJ