Petkrat več za viagro kot za boj proti Alzheimerjevi bolezni
Dr. Vojko Kavčič je doma iz Komna na Krasu, kjer trenutno preživlja letni dopust. Po diplomi iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1997 doktoriral iz eksperimentalne psihologije na Univerzi North Texas v ZDA.
Nato se je podoktorsko izpopolnjeval iz kognitivne in vedenjske nevrologije pri prof. dr. Robertu Dotyju na Medicinski fakulteti Univerze v Rochestru.
Sedaj je zaposlen na Inštitutu za gerontologijo v okviru Univerze Wayne v Detroitu, kjer poleg zgodnje diagnostike Alzheimerjeve bolezni raziskuje tudi zaznavno in spoznavno staranje. Njegovo raziskovalno področje sega od višjih kognitivnih procesov, spomina in pozornosti do vidnega zaznavanja gibanja in navigacije.
“Danes so razvite družbe prvič v zgodovini človeštva priča večjemu številu ljudi nad 60 let kot pa otrok. Evropa se bo v kratkem še bolj postarala in Slovenija bo po deležu starostnikov v kratkem celo nad evropskim povprečjem.”
> Kaj je javnosti malo znano delo nevroznanstvenika in kaj je vaše ožje delovno področje?
“Nevroznanost je izredno hitro razvijajoče se multidisciplinarno področje raziskovanja živčevja in najbolj kompleksno grajene materije v vesolju - možganov. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z njimi, proučujejo pri ljudeh in živalih zgradbo, delovanje, razvoj, genetiko, biokemijo, fiziologijo, farmakologijo in patologijo teh sistemov. Sam sem kognitivni (spoznavni) nevroznanstvenik, kar pomeni, da proučujem povezave med telesom in duševnostjo, zato možgane (ob uporabi lastnih, kar pa je že filozofski problem) raziskujem zlasti skozi mentalne funkcije, kot so procesiranje, shranjevanje, priklic in integriranje informacij, presojanje ter prilagoditev reagiranja na okolje in zavest.”
> Menda raziskovalci možganov ugotavljate, da se je poprečna velikost človeških možganov v zadnjih 20.000 letih celo zmanjšala. Zakaj se je to zgodilo?
“Merjenja lobanj, shranjenih zlasti v evropskih muzejih, kažejo na to, da se je volumen možganov v tem času zelo zmanjšal, in to za kar 150 cm3 - kar je velikost teniške žogice - povprečno s 1500 na 1350 cm3. Ta presenetljiva sprememba je verjetno preplet posledic lažjega življenja v skupinah, udomačitve človeka s selektivnim zmanjševanjem agresivnosti in boljše porabe energije v možganih. Kar pa je najpomembnejše, kognitivno delovanje naših možganov se je v tem času izboljšalo, kar je še en dokaz za rek, da več ne pomeni vedno tudi bolje.”
> Na svojih predavanjih poudarjate, da bi se morali vsi bolj soočiti s problemi, ki jih prinaša dejstvo, da ljudje živimo vse dlje in da zato postajamo vse bolj stara družba. Je pri tem Slovenija kakšna izjema?
“Sredi 18. stoletja sta bila le dva odstotka prebivalcev današnjega razvitega sveta stara nad 65 let. Danes so razvite družbe prvič v zgodovini človeštva priča večjemu številu ljudi nad 60 let, kot pa otrok. Evropa se bo v kratkem še bolj postarala in Slovenija bo po deležu starostnikov v kratkem celo nad evropskim povprečjem: če je bilo še leta 2004 otrok do zaključene osnovne šole 15 odstotkov, enak pa je bil tudi delež starih nad 65 let, se bo pri nas število starostnikov do leta 2025 skoraj podvojilo - na 29 odstotkov. Tudi zato so upravičena opozorila žal se vedno redkih posameznikov, ki opominjajo, da se moramo na te čase vsestransko pripravljati že sedaj.”
> Alzheimerjeva bolezen (AB) je pri nas marsikje še tabu tema. Je tako tudi v ZDA?
“V ZDA o napovedovani pandemiji AB veliko govorijo in pišejo, na drugi strani pa tudi čedalje več naredijo, saj so k ozaveščanju veliko pripomogli tudi znani ljudje - kot na primer nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan -, ki svoje bolezni niso skrivali pred javnostjo. V ZDA se vsakih 70 sekund pojavi nov bolnik s to boleznijo (število smrti zaradi AB se je od leta 2000 do 2006 povečalo za 47 odstotkov), napovedujejo pa, da naj bi se čez trideset let, predvsem zaradi večanja starejše populacije, ko bo to starostno mejo dosegla baby-boom generacija, nov bolnik pojavil že vsakih 33 sekund. Seveda to ameriško družbo tudi ogromno stane, saj že sedaj stroški letno presegajo 150 milijard dolarjev. Ob dejstvu, da je v ZDA, ob 310 milijonih vseh prebivalcev, že sedaj pet milijonov bolnikov z AB in da jih bo leta 2050 že okoli 14 milijonov, bodo ZDA čez dvajset let potrebovale dodatnih 3,5 milijona zdravstvenih delavcev, če naj bi njihovo zdravstveno oskrbo ohranili na sedanji ravni.
Problem, povezan z AB na svetovni ravni, je zlasti pomanjkanje finančnih sredstev, ali kot je omenil brazilski onkolog in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Drauzio Varella: dandanes se investira petkrat več sredstev za viagro za moške in silikonske prsne vsadke za ženske kot pa za ustrezno prepoznavanje in oskrbo AB, kar bo imelo za posledico, da bomo v kratkem imeli ostarele moške s trdimi penisi in ostarele ženske z velikimi joški, nihče izmed njih pa se ne bo spomnil, čemu oboje služi.”
BOGDAN MACAROL
Celoten pogovor z dr. Vojkom Kavčičem preberite v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
