Petnajst let po Utoyi Norveška še vedno nosi rano napada skrajne desnice

Svet
, posodobljeno: 22. 07. 2026, 15:57

Na Norveškem so se danes spomnili 77 ljudi, ki so pred 15 leti umrli v najhujšem množičnem pokolu v sodobni zgodovini države. 22. julija 2011 je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik v dveh zaporednih napadih v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi, večinoma mladih, ki so se udeležili poletnega tabora podmladka norveške laburistične stranke.

Na otoku Utoya je življenje izgubilo 69 ljudi.

Na otoku Utoya je življenje izgubilo 69 ljudi.

Foto: Profimedia

Spominske slovesnosti so se začele pred novim spomenikom žrtvam v norveški prestolnici, kjer so prebrali njihova imena. Pred preživelimi, svojci in predstavniki države so govorci poudarili, da napada ne smejo razumeti le kot dejanje enega posameznika, temveč kot posledico ideologije sovraštva in skrajnega nacionalizma.

Norveški premier Jonas Gahr Store je dejal, da je bil napad usmerjen proti temeljnim vrednotam države - človekovim pravicam, enakosti, pravičnosti, raznolikosti in strpnosti. "To je bilo skrbno načrtovano in premišljeno dejanje, navdihnjeno z idejami skrajne desnice," je poudaril.

Po njegovih besedah mora Norveška še naprej pripovedovati zgodbo o pokolu, saj spomin ni namenjen le žrtvam in njihovim svojcem, temveč tudi prihodnjim generacijam. "Nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo in katere ideje so pripeljale do tega nasilja," je dejal.

V Oslu ubil osem, na Utoyi pa še 69 ljudi

Anders Behring Breivik je 22. julija 2011 najprej napadel vladno četrt v Oslu, kjer je s skrito bombo ubil osem ljudi. Eksploziji je sledil odhod na otok Utoya, približno 40 kilometrov od prestolnice, kjer je potekal mladinski politični tabor laburistične stranke (AUF). Tam je v več kot uro trajajočem strelskem pohodu ubil še 69 ljudi. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let.

Anders Behring Breivik

Anders Behring Breivik

Foto: Sta

Napad je preživelo okoli 500 udeležencev tabora. Številni med njimi so se morali leta soočati s posledicami travme, nekateri so kasneje javno spregovorili o svojih izkušnjah in opozorili na nevarnost sovražnih ideologij.

Breivik, ki je pred napadom objavil obsežen manifest s skrajno desnimi in protimigrantskimi pogledi, je trdil, da se bori proti domnevni islamizaciji Evrope. Leta 2012 je bil obsojen na 21 let zapora, kar je najvišja kazen po norveški zakonodaji. Kazen mu lahko podaljšujejo, če bi sodišča presodila, da še vedno predstavlja nevarnost za družbo.

"Norveška žaluje že 15 let"

Na današnji slovesnosti pred spomenikom je govoril tudi Gaute Borstad Skjervu, predsednik podmladka laburistične stranke in eden od preživelih napada. Poudaril je, da mora nova generacija prevzeti odgovornost za ohranjanje spomina.

"Norveška žaluje že 15 let," je dejal. Po njegovih besedah spomin ni pomemben le zaradi preteklosti, ampak tudi zaradi sedanjosti: "To je mogoče, dokler bomo govorili o tistih, ki so bili umorjeni, in o ekstremizmu, ki jih je ubil."

Spominsko obeležje v spomin na 77 žrtev terorističnih napadov, ki jih je 22. julija 2011 v Oslu in na otoku Utoya izvedel norveški desničarski skrajnež Anders Behring Breivik.

Spominsko obeležje v spomin na 77 žrtev terorističnih napadov, ki jih je 22. julija 2011 v Oslu in na otoku Utoya izvedel norveški desničarski skrajnež Anders Behring Breivik.

Foto: Xinhua/sta

Petnajst let po napadu posledice še vedno odmevajo v norveški družbi. Norveška notranja obveščevalna služba PST je pred obletnico opozorila, da Breivikova ideologija še vedno vpliva na del skrajno desnega okolja. Njegov napad ostaja eden od simbolov, ki jih nekateri skrajneži uporabljajo kot vir navdiha za radikalizacijo.

Spominske slovesnosti so danes potekale tudi v luteranski katedrali v Oslu, udeležila sta se jih kralj Harald V. in kraljica Sonja, ter na otoku Utoya, ki je danes prostor spomina, izobraževanja in opozarjanja na nevarnost političnega nasilja.