Petra in Janez Matos skupaj z množico pridnih rok spreminjata Slovenijo

Zakonca Matos zdaj svoj vpliv zastavljata za uvedbo sistemskih rešitev na področju varovanja okolja. Še vedno delata prostovoljno oziroma za minimalno plačo, ali kot pravi Janez Matos: “Za noben denar ne bi toliko garal, kot sem pripravljen garati zastonj.”

V novi pisarni Ekologov brez meja na Grablovičevi 52 v Ljubljani vre od navdušenja in mladostne zagnanosti. Prostore, ki jim jih je pred kratkim odstopila Mestna občina Ljubljana, so opremili z rabljenim pohištvom in računalniško opremo, a kljub temu delujejo svetlo in sveže.

Prav dejstvo, da nam ni treba vsega kupovati na novo in da bomo morali v prihodnje precej manj trošiti, če hočemo sploh preživeti, je bistveno sporočilo Ekologov brez meja.

Kvaliteta našega življenja bo odvisna od količine odpadkov, ki jih bomo proizvedli. Sicer se bomo v njih preprosto zadušili. “Ne bomo si več mogli privoščiti, da bi vsako drobno stvar, ki jo že po kratkem času zavržemo, zapakirali v razkošno embalažo,” opozarjata Petra in Janez Matos, ona študentka zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, on doktorant varstva okolja.

“Nekateri promovirajo ločevanje odpadkov in industrijo, povezano z njihovo predelavo. Tu gre spet za miselnost, naj še naprej trošimo in rastemo. Treba pa bo razmišljati, kako porabiti čim manj, saj so naravni viri omejeni. Podnebne spremembe nas opozarjajo na to, ampak očitno bo moralo hudo počiti, da bodo ljudje dojeli težo problema,” meni Petra Matos, Janez pa postreže s podatkom, da je v Sloveniji količina odpadkov na prebivalca med letoma 2002 in 2008 narasla za 55 odstotkov.

> Zakaj količina odpadkov tako strmo narašča?

Janez: “Zaradi potrošništva nasploh. Vse več kupujemo, vse več je embalaže, ki mora pritegniti pogled.”

Petra: “Vse več je tudi izdelkov, ki trajajo le do izteka garancijskega roka, potem pa se pokvarijo. Zaradi tega še bolj trošimo. Tukaj bo treba narediti ogromen preobrat. Ne zavedamo se, kaj nas čaka, če ne bomo nič spremenili. Mene je tega strah.”

> Česa vas je strah?

Petra: “Nočem biti pesimistka, ampak vsak od nas bi se moral vsak dan znova vprašati, kaj lahko stori, da ne bi prišlo do črnega scenarija. Če začnemo opozarjati, da bo polovica živali do leta 2050 izumrla, bomo ljudi prestrašili. Raje jih ozaveščamo, kako naj se obnašajo, da ne bodo škodovali okolju. Rešitev je v rokah posameznika.”

> Kaj se je za vaju v zadnjem letu spremenilo? Postala sta znana in vplivna ...

Petra: “Tako kot pred letom dni tudi zdaj ogromno delava. Če pa se ozrem še leto dni nazaj, je bilo življenje veliko bolj umirjeno.”

> Pred dvema letoma sta bila še v Indiji?

Petra: “Ravno sva se vrnila. Med drugim sva tam šest tednov v ekološki skupnosti v Aurovillu kot prostovoljca sadila drevesa.”

> Sta tam dobila idejo za akcijo Očistimo Slovenijo?

Janez: “Pravzaprav sva se po poroki želela vrniti v Indijo in nadaljevati delo v ekološki skupnosti. Zato sva prijateljem rekla, naj nama ne kupujejo gospodinjskih aparatov in podobnih daril, naj nama raje dajo denar, ker bova kmalu odpotovala.”

Petra: “Predlani novembra naj bi odšla, potem pa je prišla pobuda za akcijo, ki so jo leta 2008 izvedli v Estoniji. Sva rekla, nič, ostaneva in pomagava. No, zdaj pa imava ...” (smeh)

Janez: “Meni je to življenje v bistvu zelo všeč, ker vidim, da lahko kaj spremenim. Uživam v tem, kar delam, če le ni dela preveč. Moramo se naučiti včasih reči tudi ne kakšnemu projektu. Ponudb je veliko.”

ALJA TASI

Nadaljevanje intervjuja lahko preberete v prilogi Sobota tiskane izdaje Primorskih novic.