Plastični odpadki niso samo grdi, ampak tudi nevarni
WWF, ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, je včeraj objavila poročilo o onesnaževanju s plastiko, ki ni samo grdo, ampak tudi nevarno. Poročilo opozarja, da bo v naš ekosistem do leta 2030 prišlo dodatnih 104 milijone ton plastike, če ne bo drastičnih sistemskih sprememb.
LJUBLJANA > “Naš obstoječi način proizvodnje, uporabe in zbiranja plastike je problematičen in netrajnosten. Manjka mu odgovornosti, edino, kar trenutno zagotavlja, je, da bodo v okolje prešle še večje količine plastike,” je ob včerajšnji objavi novega poročila WWF Odgovornost kot rešitev za onesnaževanje s plastiko povedal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International.
Plastični odpadki imajo uničujoče posledice na živali in ekosisteme. Dokumentirano je, da je bilo več kot 270 vrst poškodovanih zaradi zapleta s plastiko, pri več kot 240-ih vrstah pa so plastiko našli v prebavilih. Živali in ljudje vsako leto preko hrane in vode v telo vnesemo več in več plastike. Učinki na zdravje še niso znani, kar je zaskrbljujoče, še poudarjajo v WWF.
271.967ljudi je do včeraj popoldne podpisalo peticijo s pozivom vladam, da oblikujejo dokument o preprečevanju nadaljnjega onesnaževanja morij s plastiko
Plastični odpadki glavna okoljska težava
Plastika ima vpliv tudi na podnebne spremembe. Poročilo kaže, da bodo po scenariju običajnega poslovanja skupne emisije CO2 v celokupnem življenjskem ciklu plastike do leta 2030 narasle za 50 odstotkov, medtem ko se bodo zaradi neustreznega zbiranja plastičnega odpada in prakse sežiganja odpadkov te emisije še povečale. Poročilo poziva tudi k povečanju obstoječih pobud, kot so prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo in nadgradnja državnih načrtov za gospodarjenje z odpadki.
Na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, ki bo od 11. do 15. marca v Nairobiju, se bodo svetovni voditelji soočili s plastičnimi odpadki kot glavnim okoljskim problemom. WWF poziva svetovne voditelje in vlade, naj začnejo pogovore o pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu o onesnaževanju morij s plastiko.
Za ohranitev morja moramo ukrepati hitro
“Ogorčenje javnosti in skrb za plastično krizo naraščajo, kot tudi zahteve, da vlade in podjetja prevzamejo vodenje in pričnejo z dejanji zdaj,” je še opozoril Lambertini. Sporazum bi vzpostavil državne cilje in transparenten sistem poročanja, ki bi bil razširjen na podjetja, dodatno pa bi moral poskrbeti za finančno in tehnično pomoč za države z nizkimi dohodki.
“Nahajamo se sredi plastične krize. Onesnaževanje ni samo grdo, ampak tudi nevarno za morske organizme, pričenjamo pa raziskovati tudi učinek na ljudi. Izhod iz krize je mogoč, a mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Hitro moramo ukrepati, če želimo ohraniti naše morje in ekosisteme,” je povedal Mosor Prvan, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria.