Plenković kljub Milanovićevi kandidaturi za premierja prepričan v zmago

ZAGREB > Milanović bo na volitvah nosilec liste v prvi volilni enoti, kjer bo nosilec liste tudi predsednik HDZ in aktualni premier Andrej Plenković.

Plenković je napoved Milanovića komentiral kot sijajno. "Slišali smo, da se je Milanović odločil iti na volitve z SDP kot neodvisni, a kljub temu ohraniti funkcijo, pa naj bo, kar bo. Mislim, da je to sijajno," je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina. "Končno so padle maske. Do danes smo imeli skritega vodjo opozicije, zdaj pa imamo malega preračunljivega predsednika in malega kandidata, ki misli, da ne bo izgubil, kot je izgubil leta 2016. Pokazali bomo Milanoviću, da bo tako on kot SDP tretjič izgubil," je dodal.

Izrazil je tudi mnenje, da se je Milanović za kandidaturo odločil iz paničnega strahu zaradi državnega tožilstva, na čelo katerega so imenovali Ivana Turudića. Tretje politično sporočilo, ki ga Plenković vidi v Milanovićevi kandidaturi, pa je po njegovih besedah "morda tudi poskus, da Hrvaško izvleče iz zahodne skupnosti, iz EU, Nata in partnerstva z ZDA, ter jo pošlje v naročje Rusije".

Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je pred dnevi objavila hrvaška televizija RTL, je sicer pokazala, da ima največjo podporo HDZ. Zanje bi, če bi bile volitve v začetku marca, glasovalo 26,5 odstotka volivcev. SDP bi prejel 17,9 odstotka glasov.

Sodelovanje Milanovića na volitvah bi lahko močno premešalo karte na hrvaškem političnem parketu, saj je ravno aktualni predsednik po anketah javnega mnenja najpopularnejši hrvaški politik. Kot voditelj SDP je sicer enkrat že vodil vlado, in sicer med letoma 2011 in 2016.

Milanović je po objavi svoje odločitve na omrežju Facebook pojasnil, da bo še naprej opravljal funkcijo predsednika. Kot je zapisal, bo kandidiral kot neodvisni in nestrankarski kandidat na listi SDP, odstopil pa da bo šele po volilni zmagi, v katero je prepričan.

Njegova napoved odpira številna pravna vprašanja, med njimi to, ali Milanović kot predsednik države lahko kandidira za premierja, in to, kdo bi ga zamenjal, če bi odstopil. Teh vprašanj za hrvaške medije za zdaj niso želeli komentirati ne na državni volilni komisiji ne na ustavnem sodišču. Je pa predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović za hrvaško televizijo N1 povedal, da bodo svoje mnenje izrazili v postopku nadzora ustavnosti in zakonitosti volitev v skladu z zakonodajo.

Profesorica ustavnega prava Sanja Barić pa je v pogovoru za hrvaški portal Index dejala, da je Milanovićeva poteza nezaslišana, katastrofalna in da bi se ustavno sodišče moralo takoj odzvati.

Pojasnila je, da hrvaška ustava in zakoni situacije, kjer bi predsednik države kandidiral za premierja, ne omenjajo izrecno zgolj zato, ker je tako jasna in očitna. "Izhaja iz stališča predsednika Hrvaške in celotnega sklopa ustavnih načel o delitvi oblasti in v tej konkretni situaciji predsednik države ne more kandidirati, dokler ne odstopi," je poudarila.

Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo potekale 17. aprila. Milanoviću, ki je predsednik Hrvaške od februarja 2020, se mandat sicer izteče pred koncem leta, a datum za predsedniške volitve še ni bil določen.