Plinovod Južni tok v Sloveniji bodo začeli graditi leta 2015

ANAPA>Marjan Eberlinc sicer za zdaj težko napoveduje, kdaj konkretno bo plin po plinovodu stekel čez Slovenijo, pogovori pa tečejo o terminih, ki segajo v leto 2017. Slovenski del plinovoda bo dolg 266 kilometrov.

Slovenija mora sicer po zapečatenju investicije v slovenski del Južnega toka sprožiti ustrezne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri umeščanju plinovoda v prostor bo glavno vlogo igralo ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Minister Zvonko Černač je prepričan, da bo ministrstvo pri umeščanju v prostor uspešno, ob tem pa zagotavlja, da bo to potekalo skladno z zakonodajo ter da se bo usklajevalo s strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi.

Za dodatno energetsko stabilnost Evrope

Južni tok tako po besedah Eberlinca kot Černača pomeni dodatno energetsko stabilnost Evrope. Po Černačevih besedah ni bojazni, da bo Evropa s projektom postala še bolj odvisna od ruskega plina, saj trenutno iz Rusije črpa nekaj manj od tretjine plina, ki ga potrebuje.

“Projekt zagotavlja dolgoročno in stabilno oskrbo glede na povečane potrebe, ki se predvidevajo v prihodnjih 20 letih,” je poudaril minister Černač.

Po ministrovih besedah je projekt Južni tok za Slovenijo pomemben tudi z gospodarskega vidika, utrjevanja odnosov z Rusijo in ostalimi državami, pa tudi z vidika pospeševanja gospodarske rasti v prihodnjih letih. “Gre za približno milijardo evrov vreden projekt, ki bo dal ustrezen pospešek tudi ostalim vzporednim dejavnostim,” je dejal.

V Anapi oziroma na kraju, na katerem naj bi v prihodnosti zrasla kompresorska postaja Ruskaja, od koder se bo plinovod Južni tok spustil pod Črno morje, so danes zvarili prvi spoj plinovoda Južni tok. Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru 200 visokim gostom in čez 100 novinarjem poudaril, da je projekt pomemben za energetski sektor Evrope in Rusije.

V Sloveniji ne bodo gradili pred letom 2014

Plinovod Južni tok bo dolg 2600 kilometrov. Njegova glavna trasa bo potekala pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V celoti naj bi bil operativen leta 2016.

Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Projekt je po oceni iz leta 2010 vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, presegla milijardo evrov.

Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina.

STA