Plitvine in sedeže imajo bakterije rade
V plitvinah voda preži na kopalce, zlasti na malčke, vrsta bakterij. Nadzora nad varnostjo glede zdravstvene (ne)primernosti kopalnih voda ni, merila so neustrezna, zdravstvo pri tem ne sodeluje. Kopališč ob večini rek, tudi primorskih, nihče ne nadzira in ni znano, ali so zdravju primerna. Podobno je z manjšimi jezeri, gramoznicami, mlakami. Ljudje se kopajo na lastno odgovornost glede okužb, kar je nedopustno, pravi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar iz koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV).
KOPALCI IN OKUŽBE> Že pred leti so na ravni EU glede skrbi za javno zdravje sklenili, da je treba s primernimi merili in ukrepi evropskim rekam povrniti kakovost do te mere, da bodo znova primerne za kopalce. Zato je EU sprejela evropsko uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Kako pa je pri nas? O slovenski zakonodaji - podlagi za nadzor nad varnostjo glede zdravja ljudi, o kakovosti kopalnih voda in nevarnostih, ki v njih prežijo, smo se pogovarjali z dr. Gorazdom Pretnarjem, vodjo mikrobiološkega laboratorija v koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV).
Slovenija se ni primerno odzvala
>Kako se je na evropsko uredbo odzvala Slovenija?
“Uredba EU je bila ponujena državam članicam kot podlaga za vgraditev in nadgraditev predpisov v sklopu lastnih pravnih redov. Tudi pri nas je morala postati del pravnega reda v sklopu ministrstva za okolje in prostor (MOP). Zaradi vsebine - pogosto je omenjeno javno zdravje v povezavi z rekami, jezeri in morjem - pa je bila ponujena ministrstvu za zdravje (MZ). Nato so se pogajali, kdo jo bo prevzel in vgradil v pravni red. Marija Seljak, nekdanja direktorica direktorata za javno zdravje pri zdravstvenem ministrstvu in sedanja direktorica Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), se je, glede na neuradne informacije, tega nadvse otepala, čeprav bi direktivo morali nadgraditi, da bi zajemala javno zdravje v povezavi z rekreacijskimi vodami v državi. Direktiva namreč zagotavlja minimum, vsaka članica EU jo sme nadgraditi skladno z lastnimi potrebami. Zdaj imamo sicer dobro direktivo, zanjo skrbi MOP oziroma Agencija za okolje (ARSO). Okoljsko je v celoti primerna, manjka pa bistveni del, ki bi ga moralo oblikovati MZ. Da se to ni zgodilo, sta odgovorni Seljakova in sedanja direktorica direktorata za javno zdravje v MZ, Mojca Gruntar Činč.”
> Manjka torej del, ki bi poskrbel za varovanje javnega zdravja - zdravja kopalcev v vseh kopališčih. Ali sploh imamo nadzor nad kakovostjo teh voda?
“Zdravstveno ministrstvo je v pravilniku o bazenskih vodah izpustilo štiri od šestih kemijskih parametrov, ki so ključni za nadzor bazenskih voda, hkrati je v celoti ukinilo nadzor nad naravnimi kopalnimi vodami - od morja do rek. Imamo torej le okoljski nadzor, ne pa javno-zdravstvenega.”
> Kakšne so sploh kontrole kopalnih voda?
“Stroka je soglasno ugotovila, da 25 intestinalnih enterokokov in 100 E. coli na 100 ml vzorca vode (gre za bakteriji, ki sta indikatorska mikroorganizma) pri ljudeh - kopalcih ne povzroča nobenih bolezenskih stanj. Vse vrednosti, ki so nad navedenimi, pa niso več strokovna odločitev, temveč politična. IVZ je torej spretno določil zgornjo mejo, pri čemer se ne sklicuje na zdravje ljudi, temveč le na tako imenovano zadostno kakovost kot okoljski parameter. Hkrati se je prav tako spretno izognil odgovornosti, ki mu jo nalaga slovenska zakonodaja. Po njihovih merilih naj torej zdravju ne bi škodilo kar 370 intestinalnih enterekokov in tisoč E. coli v sto mililitrih vzorca vode. Ko pa prebiramo evropski pravni red, ugotovimo, da sta zgornji vrednosti dvakratnika vrednosti, ki ustreza zadostnemu kakovostnemu razredu (torej 185 intestinalnih enterokokov in 500 E. coli v sto mililitrih vzorca). Naj dodam, da je po odločitvi kanadskih strokovnjakov za javno zdravje v Kanadi dovoljenih le 200 E. coli in 35 intestinalnih enterokokov na sto mililitrov vzorca vode, kar pomeni tudi, da bo od tisoč kopalcev 19 ljudi zbolelo za gastrointestinalnimi boleznimi; torej dva odstotka. To je po mnenju kanadskih strokovnjakov sprejemljiv riziko. Glede na te podatke pa si lahko vsak sam izračuna, koliko kopalcev bo - po naših merilh - pri nas zbolelo za temi boleznimi.”
>Kaže pa, da se le obetajo spremembe ...
“Res je. Ker na to v našem ZZV že dalj časa opozarjamo, sva bila minuli teden z direktorjem Milanom Krekom povabljena na sestanek z državnim sekretarjem v MZ, prof. dr. Ivanom Erženom. Predstavila sva mu ta problem in druge pomanjkljivosti v novem pravilniku o nadzoru nad kopalnimi vodami. Naš ZZV mora zdaj pripraviti popravke in odpraviti pomanjkljivosti do te mere, da bo javno zdravje znova pod nadzorom, skladno s sodobnimi merili za varovanje zdravja. Dela se bomo takoj lotili. Veliko pripomb, ki niso bile upoštevane, smo že zbrali. Uskladiti se moramo še z laboratoriji za mikrobiologijo, MOP in z epidemiologi. Do jeseni naj bi pripravili usklajen predlog, zatem bi sledil sprejem novega pravilnika, kar ne bi smelo dolgo trajati.”
Plovila, možni onesnaževalci
>V ZZV redno analizirate vzorce iz morja. Je kopanje v našem morju varno za zdravje ljudi?
“Po naročilu ARSO smo zadnji dve leti opravljali analizo vzorcev morske vode na obalnem območju. Izidi so, glede na mejne strokovne vrednosti 25 enterokokov in 100 E. coli, dobri.”
>Morje je torej čisto, sledi onesnaževanj niste zaznali?
“Ni povsem tako. Po zadnjih meritvah na posamičnih točkah se, glede na število intestinalnih enterokokov, pojavlja potreba po nadzoru nad shranjevanjem fekalij na plovilih. Slednja v več strnjenih vrstah zasedajo večino obale, ki je imamo relativno malo. Nevarna so tudi tako imenovana točkovna onesnaženja, ki lahko bistveno poslabšajo mikrobiološko kakovost obalnih voda. Zato je nujen natančen in sistematičen nadzor nad plovili v marinah in ob pomolih. Morja je malo, takšen pritisk pa presega zmožnosti samoočiščevanja. Vsi se moramo odgovorno obnašati, da bomo morje ohranili tudi zanamcem.”
Glavnina rek in jezer brez nadzora
>Mnogi se, tudi na Primorskem, kopajo v rekah, jezerih, mlakah. Kdo nadzira kakovost voda teh, povečinidivjih kopališč?
“Na večini teh kopališč ni nobenega nadzora nad kakovostjo in primernostjo voda za zdravje ljudi.”
>Kaj torej svetujete osvežitve željnim kopalcem?
“Ljudem, ki zahajajo v reke, jezera, gramoznice, mlake, priporočam, naj se kopajo le tam, kjer območje in razmere zares dobro poznajo. Nikar pa tam, kamor se izlivajo živalske fekalije s kmetij in fekalije iz manjših vasi ter posameznih gruč hiš.”
Plitvine so lahko leglo bakterij
>Največja koncentracija kopalcev je ponavadi v plitvinah, kjer je voda tudi najtoplejša. So lahko brez skrbi za zdravje?
“Posebej naj opozorim mamice malčkov, da so otroci med čofotanjem v vodi bistveno bolj zdravstveno ogroženi, kadar se zadržujejo na območju bibavičnega pasu morja, torej v plitvini.”
>Zakaj?
“Mnogo mikroorganizmov je lahko v pesku in pod kamenjem - tam, do koder ne sežejo UV žarki. Blago, pa tudi močnejše valovanje morja mikroorganizme s tega območja stika kopnega z morjem splakuje prav v plitvo vodo!”
>Kaj vse lahko staknemo v plitvini?
“Na takih predelih se v vodi skrivajo salmonela, shigela, enterovirusi, nora virusi, rota vorusi, adeno virusi, staphilococous auresu, pseudomonas aeroginora, campilobacter; skratka, sami zdravju škodljivi mikroorganizmi. Prisotnosti le-teh ne ugotavljamo, pa bi jih morali v primeru, da indikatorski mikroorganizmi, enterokoki in E. coli, presežejo strokovno mejno vrednost. Prav tako bi jim morali slediti ob kakršni koli epdemiološki zaznavi bolezni, povezani s kopanjem. Natančneje - vsi zdravniki bi morali, skladno s pravnim redom, regijskim epidemiologom sporočiti sleherni sum, da so njihovi pacienti zboleli zaradi kopanja. To bi bila korektna skrb za javno zdravje.”
>Kaj pa reke, jezera? Omenili ste, da so nekatera vendarle pod nadzorom ARSO?
“Pod nadzorom ARSO je Soča. Primorci pa se kopajo tudi v Idrijci, Vipavi, Rižani, zgornjem delu Dragonje, jezeru Vogršček. Še nekaj rek in jezer v državi je pod nadzorom, žal pa ne vse, četudi so med kopalci priljubljene. Pokazatelj za čistost pa so, med drugimi, tudi zelene nitaste alge. Če kamni in dno s slednjimi ni obraslo, je voda vendarle čista.”
>Kaj torej svetujete kopalcem, da bi se ubranili morebitnih okužb z nevarnimi mikroorganizmi?
“Ker se najpogosteje okužimo skozi nos in usta in imamo lahko zatem bolj ali manj resne prebavne težave, ne pijmo vode, zlasti v plitvini ne. Ker se lahko okužimo skozi praske in ranice na koži, je priporočljivo nanje pritrditi vsaj vodoodporne obliže. Obiskovalcem kopališč nasploh svetujem, naj si, preden se usedejo na kateri koli gostinski ali kopališki stol, desko, klop, zid, pod zadnjo plat podložijo brisačo, ki jo morajo zatem doma oprati. Otroke naj v plitvini namakajo le tam, kjer je zelo malo kopalcev. Le tako bomo obvarovali sebe in druge pred okužbami.”
JASNA ARKO
