Po Grčiji še Italija in Španija?

ATENE, RIM> Kljub temu da je usoda Grčije še vedno največja neznanka dolžniške krize v nekaterih članicah območja evra in se evroskupina pogovarja o dodatnem paketu pomoči tej prezadolženi državi, so v Atenah za šestmesečne zakladne menice morali pristati na zahtevano donosnost v višini 4,9 odstotka, kar je celo malenkost manj kot ob zadnji izdaji 14. junija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italija in Španija, naslednji na vrsti?

Italija, ki je v tem tednu skupaj s Španijo postala tarča okrepljenih špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica evrskega območja, ki jo bo posrkal vrtinec dolžniške krize, je morala medtem za enoletne kratkoročne obveznice pristati na zahtevano donosnost v višini 3,67 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke več kot ob zadnji podobni operaciji 10. junija.

Italijanska izdaja je vlagatelje pomirila, saj so ti pričakovali, da ta sploh ne bo uspela. Uspeh grškega nastopa je medtem manj nepričakovan, saj država kratkoročne obveznosti pokriva s pomočjo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada.

Bo Grčija razglasila nezmožnost odplačevanja?

Zahtevana donosnost za grške obveznice z daljšo ročnostjo je medtem še vedno v stratosferskih višinah, saj finančni trgi tako kot večina ekonomistov ocenjujejo, da se Grčija ne bo mogla izogniti delni razglasitvi nezmožnosti odplačevanja svojih obveznosti in prestrukturiranju svojega dolga.

Pogajanja o novem reševalnem paketu za Grčijo, ki naj bi bil dorečen do septembra, so v polnem teku, največja neznanka pa je način sodelovanja zasebnih upnikov oziroma vprašanje, koliko bodo ti prispevali k zmanjšanju dolžniškega bremena države in v kolikšni meri se bodo morali odpovedati svojim terjatvam.

Usoda grškega dolga

V zadnjih dneh se namreč tehtnica po informacijah iz krogov držav z evrom vse bolj nagiba k možnosti, da se dovoli delni odpis grškega dolga.

Grški vladni viri so danes poudarili, da potrebuje država globalno rešitev za njene dolžniške težave do 14. septembra. Naslednji dan je namreč predvideno črpanje naslednje tranše iz obstoječega mehanizma finančne pomoči, možno pa je, da bo preostalih 45 milijard evrov postalo del novega paketa, ki bi se tako začel izvajati takoj.

Med možnostmi se omenja delni odpis grškega dolga, čeprav temu še vedno jasno nasprotujejo v Evropski centralni banki, poleg tega bi lahko Grčija posojeni denar začela uporabljati za ponovni odkup lastnih državnih obveznic, evroskupina je v ponedeljek napovedala tudi možnost znižanja obrestnih mer in podaljšanja ročnosti grškega dolga, kar bi bilo neke vrste prestrukturiranje.

STA