Po grškem “ne” na izbiro le mučni scenariji
Po odločnem grškem “ne” ponudbi posojilodajalcev za denar v zameno za reforme so na izbiro le mučni scenariji: pogajanja o tretjem programu pomoči, ki so po izkušnjah z nezanesljivo grško vlado v minulih mesecih nepredstavljiva, izstop iz območja evra z nepredvidljivimi finančnimi in političnimi posledicami ali nekakšna vmesna ustvarjalna rešitev.
BRUSELJ > Grški premier Aleksis Cipras vztraja, da izid referenduma ne pomeni preloma z Evropo, temveč zmago demokracije, ki krepi moč naroda v pogajanjih s posojilodajalci za rešitev krize.
A vodilni predstavniki institucij EU so pred referendumom jasno povedali, da bo “ne” dramatično oslabil položaj Grčije in nevarno povečal možnosti za izstop države iz območja evra.
Je še kdo pripravljen jemati resno grške pobude?
Tudi prvi odzivi po referendumu niso spodbudni. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ocenjuje, da je izid obžalovanja vreden za prihodnost Grčije, ter poudarja, da so težki ukrepi in reforme neizogibni.
Območje evra po Dijsselbloemovih navedbah zdaj čaka pobude grških oblasti, a pri tem se zastavlja vprašanje, ali jih je po izkušnjah z nepredvidljivo grško vlado v minulih petih mesecih sploh še kdo pripravljen jemati resno.
Slovaški finančni minister Peter Kažimir je ocenil, da se zdi “nočna mora arhitektov evra, da bi lahko ena od držav zapustila klub, po grškem 'ne' realističen scenarij”.
Današnjo napoved odstopa grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa nekateri analitiki tolmačijo kot olajševalno okoliščino, a zaupanje evrskih partnerjev je s svojimi potezami močno spodkopal tudi grški premier Cipras.
Po prvih odzivih na izid referenduma kaže, da so evrske države pripravljene dati grški vladi še eno pogajalsko možnost, čeprav so dale v minulih tednih jasno vedeti, da ji ne zaupajo več, in izid je vsekakor zelo negotov.
Veliko odvisno od Evropske centralne banke
Prav tako ni jasno, kaj vse lahko vključuje načrt B. Grexit se ne bi zgodil čez noč, odvisen je od odločitev Evropske centralne banke (ECB) v teh dneh; ključen rok pa je 20. julij, ko mora Grčija ECB poplačati 3,5 milijarde evrov.
Brez likvidnostne podpore ECB bi grška vlada najverjetneje morala začeti izdajati zadolžnice, kar pomeni uvedbo vzporedne valute, ki bi bila velik korak h grexitu.
Mogoči pa so tudi vmesni scenariji, na primer da Grčija kljub plačilni nesposobnosti z nekakšno ustvarjalno rešitvijo ostane v območju evra.
Vprašanje je, ali se bodo v območju evra odločili, da bo Grčija nauk vsem kršiteljem pravil v prihodnje, in jo izključili iz kluba, ali bo prevladal popustljiv političen argument kot ob sprejemu države v območje evra.
Mnogi analitiki namreč opozarjajo na geopolitične posledice preloma z Grčijo, na primer pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju ali za odnose z Rusijo.
Nujne reforme za krepitev skupne valute
Grški nauk za območje evra v vsakem primeru pomeni nujnost reform za krepitev skupne valute, pri čemer se zdi nov prenos nacionalne fiskalne suverenosti v skupne mehanizme odgovornosti neizogiben.
Pet predsednikov je nedavno v poročilu o poglabljanju gospodarske in denarne unije znova predlagalo skupen evropski sistem jamstev za vloge in neke vrste evrsko finančno ministrstvo, znova pa se obuja tudi ideja evrskih obveznic.
Negativen vpliv grexita na položaj Velike Britanije v EU
Nekateri analitiki opozarjajo tudi na negativen vpliv grexita na položaj Velike Britanije v EU. “Kaotičen grexit bi lahko okrepil vpliv britanskih evroskeptikov,” je na primer v zadnji tiskani izdaji v članku o Grčiji opozoril britanski Economist.
Če bi grexit pospešil fiskalno integracijo preostalih 18 članic območja evra, bi lahko to po navedbah Economista poglobilo britanske skrbi glede vpliva območja evra na sprejemanje odločitev v EU oziroma glede odnosa med članicami z evrom in brez njega.
STA