Po nakupih spet s košaro

Pri tem so se zgledovali po Ircih, ki so uvedli podoben zakon, poraba plastičnih vrečk pa je tam ob sočasni kampanji za ozaveščanje upadla kar za 95 odstotkov. V Italiji so se odločili za še strožji ukrep in uporabo plastičnih vrečk popolnoma prepovedali. Preverili smo, kako se naši sosedje pripravljajo na življenje brez plastičnih vrečk.

Plastične vrečke so simbol potrošništva, razvada brez pravega pomena, ki zelo obremenjuje okolje, svarijo ekologi. Vsak Slovenec jih porabi od 150 do 300 na leto, eno vrečko pa, preden jo zavrže, uporablja le 20 minut. Vsako minuto zavržemo 900 vrečk, za izdelavo vseh, ki jih uporabimo v enem letu, pa gre v nič osem milijonov litrov fosilnih goriv.

Povprečen Italijan je doslej porabil še nekoliko več plastičnih vrečk od povprečnega Slovenca, zakon, ki je pri naših zahodnih sosedih začel veljati 1. januarja letos, pa določa prehodno obdobje, v katerem lahko večji trgovci stare zaloge plastičnih vrečk porabijo do konca avgusta, vendar jih ne smejo zaračunavati. Distributerji se bodo morali od plastičnih vrečk posloviti že do konca aprila, za manjše trgovce pa je predvideno enoletno prehodno obdobje.

Italijanska vlada hkrati uvaja kampanjo za ozaveščanje javnosti, s katero želijo ljudi spodbuditi k uporabi vrečk iz naravnih materialov ali materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Te ekološke vrečke so resda dražje od svojih plastičnih predhodnic, a če jih bodo kupci večkrat uporabili, bodo dejansko prihranili.

Presenečen nad odzivom kupcev

In kako so novost sprejeli Italijani? “Moram reči, da sem zelo prijetno presenečen nad odzivom naših kupcev. Čeprav je zakon šele dobro stopil v veljavo, opažam, da približno desetina ljudi že prinese s seboj vrečke za večkratno uporabo, bodisi papirnate bodisi iz blaga. Nekateri pridejo po nakupih tudi s košaro, tako kot so to počeli včasih ... Saj ne, da ne bi ljudje še vedno spraševali tudi po navadnih plastičnih vrečkah, a vendar je tega bistveno manj, pa čeprav jih sedaj lahko dobijo zastonj,” je z ekološko ozaveščenostjo svojih kupcev zadovoljen Silvano Semolič, lastnik manjše trgovine na italijanski strani nekdanjega mejnega prehoda v Rožni Dolini.

Zalogo vrečk - zadnjo pošiljko je naročil lani oktobra - lahko porabi do konca letošnjega decembra, tako kot veleva zakon. “V skladišču imam še približno dve paleti teh vrečk. Po novem jih ne smemo več zaračunavati, jih pa lahko kupcem delimo. Potem pa bodo v trgovinah na voljo le še biorazgradljive vrečke iz koruzne moke ali papirja, in tiste iz blaga ali debelejše plastike za večkratno uporabo. No, te vrečke so na voljo že sedaj. Ker pa je njihova cena višja od navadnih plastičnih vrečk, predvidevam, da bodo ljudje v prihodnje vrečke pridno nosili s sabo v trgovino,” ocenjuje Semolič, ki je nad novim zakonom navdušen. “Zame je ta zakon zelo pozitiven. Najprej zato, ker je bilo s temi vrečkami samo kreganje. Za trgovce je to bil velik strošek, ljudje pa so pričakovali, da jih bodo ob večjih nakupih dobili brezplačno. In če pomislim na ekologijo ... Ljudje so se tako razvadili, da so popolnoma pozabili, kako vse te vrečke, ki jih kupujejo vsakokrat znova, onesnažujejo okolje,” je kritičen Semolič.

Pa še na nekaj opozarja. “Čeprav zakon zelo pozdravljam, je vendarle pomanjkljiv. Plastičnim nakupovalnim vrečkam je resda napovedal konec, tanjše prozorne vrečke za zelenjavo pa še naprej ostajajo. Tako kot velike vreče za smeti,” ne more razumeti Semolič.

Juhuhu, brezplačne vrečke!

V trgovini Famila na italijanski strani nekdanjega mejnega prehoda Škofije se bodo morali - tako kot v ostalih večjih trgovinah po Italiji - plastičnih nakupovalnih vrečk znebiti najkasneje do konca avgusta. Kupcem so že sedaj na voljo alternativne nakupovalne vrečke in torbe za večkratno uporabo. Uslužbenci trgovine pa žalostno ugotavljajo, da nekatere ljudi očitno prav malo briga za okolje, saj so veseli, da lahko vrečke v tem prehodnem obdobju v trgovini dobijo zastonj. “Pa da ne boste mislili, da se zadovoljijo zgolj z eno samo, oziroma s tolikimi, da vanje lahko zložijo nakupljeno 'špežo'. Vzamejo jih tudi po več naenkrat. Saj so vendar zastonj! Kot pravijo, jih doma uporabijo kot vrečke za smeti,” je pojasnila poslovodkinja trgovine.

No, na srečo vsi niso iz istega testa. V sredo, na dan našega obiska, smo pred trgovino srečali gospo Sonjo iz Boljunca in gospoda Alessandra iz Trsta, ki sta po nakupih prišla vsak s svojo nakupovalno torbo. Medtem ko je Alessandro prednosti torbe iz močnejše plastike odkril šele pred kratkim - “nakupljeno blago lepše zložiš v takšno torbo, pa še do avta jo lažje prineseš” -, se Sonja skorajda ne spomni, kdaj je nazadnje kupila nakupovalno vrečko v trgovini. “Že vrsto let uporabljam izključno torbe iz blaga. Resda so dražje od plastičnih vrečk, a če pomislim, koliko nakupov sem že opravila z njo in koliko dobrega sem s tem naredila za okolje ... Mislim, da je več kot jasno, kaj je prava izbira.”

PETRA VIDRIH