Po napadih na bolnišnice v Siriji medsebojno obtoževanje

MOSKVA, DAMASK> Kot je povedal predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce Rupert Colville, obstajajo jasni znaki, da so bile klinike v ponedeljek namerno tarče napadov. Že sam obseg napadov kaže, da bi lahko šlo za vojno taktiko, je dodal. Eno izmed napadenih bolnišnic so upravljali Zdravniki brez meja, ki so prav tako ocenili, da je šlo pri tem za ciljan napad, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem izjavil, da tisti, ki v zvezi s ponedeljkovimi napadi govorijo o vojnih zločinih, tega niso sposobni podpreti z dokazi, povzema britanski BBC. Peskov je pri tem po poročanju ruske tiskovne agencije Tass tudi izrecno poudaril, da Rusija ni izvedla bombardiranja na bolnišnico Zdravnikov brez meja.

Odgovornost za napade na bolnišnice in šole v pokrajini Idlib in Alep, je Rusiji pripisala Ankara, da je zanje odgovorno rusko letalstvo, je mnenja tudi Sirski observatorij za človekove pravice, ki z aktivisti na terenu spremlja dogajanje v Siriji, sicer pa je blizu opoziciji.

Peskov je v nasprotju s tem danes poudaril, da so najboljši vir informacij v zvezi s ponedeljkovimi napadi sirske oblasti. S tem je spomnil na ponedeljkovo izjavo sirskega veleposlanika v Moskvi Rijada Hadada, ki je krivdo za bombardiranja na bolnišnico Zdravnikov brez meja pripisal ameriškim letalom.

Predstavnik Kremlja je danes tudi priznal, da so odnosi med Rusijo in Turčijo, ki v sirski vojni podpirata nasprotujoče si strani, v globoki krizi. “Mi te krize nismo povzročili,” je ob tem poudaril Peskov.

Turški uradni vir je medtem danes novinarjem v Istanbulu sporočil, da je Turčija naklonjena kopenski operaciji v Siriji, a le z zavezniki. “Želimo si kopenske operacije z mednarodnimi zavezniki,” je povedal omenjeni neimenovani vir.

Ob tem je poudaril, da enostranske turške vojaške operacije v Siriji ne bo. “A brez kopenske operacije ne bo mogoče končati spopadov v Siriji,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Turški obrambni minister Ismet Yilmaz je sicer v nedeljo izjavil, da Ankara, ki terja odhod sirskega predsednika Bašarja al Asada, ne namerava posredovati v Siriji. Turško topništvo že več dni napada položaje kurdskih upornikov YPG - ki so povezani s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) v Turčiji - na sirskih tleh. S tem se je Ankara znašla na nasprotnem bregu od ZDA, ki podpirajo kurdske borce v njihovem boju proti Islamski državi.

Do napadov na bolnišnice in šole v Siriji je prišlo, potem ko so se velesile konec minulega tedna dogovorile, da si bodo prizadevale za prekinitev sovražnosti v nemirni državi, kar naj bi se začelo uresničevati že ta teden, hkrati z okrepitvijo dostopa do humanitarne pomoči.

O tem se danes v Damasku pogovarja posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura. Po pogovorih s sirskim zunanjim ministrom Validom Mualemom je sporočil, da je bilo govora predvsem o dostopu humanitarne pomoči na vsa oblegana območja, tako tista, ki jih oblega režim, kot tista, ki jih oblegata opozicija in Islamska država.

Kot je dodal de Mistura, bodo imeli o tem danes popoldne Damasku znova pogovore. Po podatkih ZN na 46 obleganih območjih živi v Siriji več kot milijon ljudi, ki jim zaradi pomanjkanja hrane, vode in elektrike vedno bolj grozi smrt.

Cilj de Misture je tudi znova oživiti mirovne pogovore med sirskim režimom in opozicijo v Ženevi, ki jih je bil nedavno primoran prekiniti. Še vedno namreč upa, da jih bodo lahko obnovili 25. februarja, kot je bilo napovedano.

STA