Po smrti bo treba vračati

LJUBLJANA> Da bi državno pomoč prejemali le tisti, ki jo resnično potrebujejo, bo država z novim letom pri dodeljevanju transferjev upoštevala vse premoženje prosilcev, torej tudi prihodke zakoncev in nepremično kot premoženje.

Gospodinje bodo ostale brez vsega

Izračuni kažejo, da se bo od državne pokojnine morala posloviti velika večina sedanjih upravičencev. V obliki socialne pomoči in varstvenega dodatka naj bi jo obdržalo le okrog 2000 od sedanjih 14.000 prejemnikov. Brez vsega bodo ostale na primer ženske, ki jim zaradi dobro situiranega moža ni bilo treba hoditi v službo, medtem ko bodo osebe brez premoženja lahko prejemale več kot bi z državno pokojnino.

Sive lase pa starostnikom z nizko pokojnino povzroča zlasti usoda varstvenega dodatka, saj se bodo morali v zameno zanj sprijazniti s tem, da bo po njihovi smrti država lahko uveljavljala pravico do dedovanja nepremičnine. Trenutno varstveni dodatek prejema približno 46.000 starostnikov.

Roka države

Če nekdo na primer živi v večjem stanovanju, kot ga določajo vstopni cenzusi za pridobitev pomoči, se bo moral odločiti, ali bo kljub temu prejemal varstveni dodatek in po svoji smrti prejemek državi povrnil iz svojega premoženja ali pa se bo pravici do varstvenega dodatka odpovedal. Zaradi tega bodo prejemniki varstvenega dodatka že konec novembra dobili obvestilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj se odločijo, ali želijo ta dodatek prejemati tudi po novem letu.

“Predmet poplačila je samo premoženje prejemnika, nikakor pa ne premoženje oziroma lastnina sinov in hčera. Naša želja je, da bi ljudje te prejemke koristili in da bi imeli na starost čim bolj dostojno in kakovostno življenje,” strahove pred roko države miri Davor Dominkuš z ministrstva za delo.

Država bo lahko terjala svoj del dediščine pri hiši, zemljiščih, avtomobilu. Če je družina prejemnika varstvenega dodatka socialno ogrožena, se lahko država pravici do dedovanja tudi odpove. Doslej se še ni zgodilo, da bi Republika Slovenija uveljavljala pravico do dedovanja na objektu, v katerem živijo svojci prejemnika pomoči, pravi Dominkuš.

Odločbe marca

Višina varstvenega dodatka bo po novem znašala razliko od (pre)nizke pokojnine ali denarne socialne pomoči, ki jo nekdo prejema, do 450 evrov. Do varstvenega dodatka so upravičeni najbolj socialno ogroženi starostniki, zato tudi Barbara Starič Strajnar z ministrstva ljudi poziva, naj se temu dodatku ne odpovedujejo: “Če ljudje nimajo nekje nekaj skritega, potem je njihovo premoženjsko stanje dejansko slabo in zakaj si ne bi omogočili varne starosti. Če se bodo kljub temu, da niso ničesar skrili, odpovedali varstvenemu dodatku, bodo res težko živeli.”

Centri za socialno delo bodo predvidoma do marca prejemnike državne pokojnine in varstvenega dodatka obvestili, ali bodo še upravičeni do teh prejemkov. Tistim sedanjim prejemnikom državne pokojnine in varstvenega dodatka, ki ne bodo več upravičeni do teh socialnih pravic, že izplačanih zneskov po 1. januarju 2012 ne bo treba vrniti.

JANA KREBELJ