Po svetu s shodi obeležujejo praznik dela

ATENE, DUNAJ, BERLIN, MOSKVA, HONGKONG, HAVANA, JOHANNESBURG> Grški sindikati so praznovanje praznika dela obeležili s 24-urno splošno stavko in protesti proti novim varčevalnim ukrepom, ki jih v zameno za posojila od Aten pričakujejo mednarodni posojilodajalci.

V grški prestolnici Atene je po podatkih policije demonstriralo približno 10.000 ljudi, v Solunu pa kakih 3500, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opoldne se je pred parlamentom v Atenah zbralo več tisoč članov sindikata komunistov PAME, ki so vzklikali gesla proti krčenju socialnih in delavskih pravic. Zaradi stavke so med drugim obstali trajekti in železniški promet. Za 17. maj je sicer napovedana splošna stavka proti varčevalnim ukrepom, še navaja AFP.

V Moskvi na shodu 1,5 milijona ljudi

V središču Moskve se je tradicionalnega prvomajskega shoda na poziv sindikatov po podatkih policije udeležilo približno 1,5 milijona ljudi, poročajo ruske tiskovne agencije. Na čelu z županom Sergejem Sobjaninom so pozvali k višjim plačam in boljšim življenjskim in delovnim pogojem. Po vsej državi se je prvomajskih shodov udeležilo približno 2,5 milijona ljudi. Za varnost je skrbelo več kot 350.000 pripadnikov varnostnih sil.

Praznovanj ob prazniku dela se je na osrednjem trgu revolucije v Havani kot tudi širom države udeležilo na milijone Kubancev, ki pa v nasprotju s protestniki drugod po svetu niso opozarjali na pravice delavcev, pač pa so korakali v podporo oblastem pod vodstvom predsednika Raula Castra.

Predsednik je zapustil prizorišče

Manj prizanesljivi so bili udeleženci na eni od prireditev ob 1. maju, ki se je je udeležil tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Slednji je po vzklikih neodobravanja sindikalistov prireditev zapustil. Po poročanju južnoafriške televizije eNCA je ob odhodu predsednika prišlo celo do pretepa med podporniki in nasprotniki Zume, ki se otepa obtožb o korupciji in zlorabi položaja.

Več tisoč ljudi so danes pričakovali tudi na več shodih za boljšo socialno zaščito v Hongkongu, kjer naj bi stopil v veljavo nov zakon o minimalni plači, poročajo tamkajšnji mediji.

Podobni shodi in protesti danes potekajo tudi v Nemčiji. Zlasti množične pričakujejo v prestolnici Berlin, kjer se vsako leto na ulice zgrne več deset tisoč ljudi. Pogosto se ti shodi sprevržejo v nasilje, zato je policija v visoki pripravljenosti. Letos sicer obeležujejo 30. obletnico začetka prvih protestov. V Berlinu naj bi ob prazniku dela potekalo več kot 20 večjih shodov in prireditev.

Ob protestnih shodih pa so potekala tudi politična zborovanja. Na tradicionalnem prvomajskem zborovanju avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) pred dunajsko mestno hišo je zbrane nagovoril vodja stranke, kancler Christian Kern, ki je pozval k enotnosti stranke. SPÖ namreč že dlje časa pretresajo nesoglasja.

Protesti proti politiki in retoriki ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo danes potekali tudi širom ZDA. Na njih naj bi se zavzeli predvsem za pravice priseljencev.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

STA