Po Trstu poslej tudi s slovenskim vodnikom
Trst je dobil nov turistični vodnik, ki pa se razlikuje od dozdajšnjih. Ne gre za običajno knjigo z opisom najzanimivejših tržaških znamenitosti, pač pa za vodnik po slovenskem Trstu. V treh različicah, slovenski, italijanski in angleški, ga je z naslovom Kako lep je Trst izdalo Založništvo tržaškega tiska.
TRST>“To ni tehnična publikacija za turiste, ampak vodilo za prijatelje,” je na včerajšnji predstavitvi v tržaškem Narodnem domu dejal predstavnik založbe Ace Mermolja. O knjigi Kako lep je Trst je povedal, da opisuje mesto iz slovenske perspektive, česar doslej ni bilo moč najti v nobenem vodniku.
“Knjiga je nastala iz ljubezni do Trsta in iz ljubezni do ljudi, ki živijo v njem,” je povedala Poljanka Dolhar, ki je skoraj 150 strani vodnika napisala skupaj z Eriko Bezin, Martino Kafol in Mitjo Tretjakom.
Dolharjeva želi, da bi po knjigi seglo čim več bralcev, in sicer brez kakršnih koli predsodkov, pač pa s spočito dušo, tako kot je Trst opazoval Srečko Kosovel med vožnjo z openskim tramvajem.
Erika Bezin je opozorila, da med italijanskimi turisti narašča zanimanje za “drugo dušo Trsta”. Zato se nadeja, da bodo italijanski obiskovalci poslej lahko več izvedeli o slovenski navzočnosti v mestu in da bi se njihova pozornost ne omejila zgolj na osmice.
Predstavitev novega vodnika, katerega izid je omogočila Dežela Furlanija Julijska krajina, je pospremilo lepo število ljudi, ki so knjigi na pot izrekli precej mnenj in pohval.
Slišati pa je bilo že tudi prvo kritiko. Danilo Lovrečič, ki se je predstavil kot predstavnik bralcev, je avtorjem čestital za trud, opozoril pa, da v knjigi niso omenjeni štirje dosedanji slovenski tržaški škofje, slovenski tržaški radio, poslikave Toneta Kralja, mozaik Marka Ivana Rupnika in zadnji slovenski ribič Srečko Tretjak.
Predstavnica turistične agencije pa se je knjigi postavila v bran in dejala, da je njen obseg pravšnji, saj bi zajetnejšo publikacijo malokdo vzel v roke.
PETER VERČ