Po ZDA se sprejemajo ukrepi proti policijskemu nasilju

NEW YORK > Kongres zvezne države New York je v torek potrdil predlog zakona, po katerem bodo kartoteke nasilnih policistov javno objavljene. Doslej je bilo nemogoče priti do podatkov o tem, koga je ubil ali pretepel določeni policist v preteklosti. Pripravljajo se tudi druge spremembe, kot so obvezne kamere na telesih policistov, zagotavljanje zdravniške oskrbe in duševne pomoči aretiranim, prepoved davljenja in podobnih prijemov, po drugi strani pa tudi olajšanje tožb proti tistim, ki lažno prijavljajo zločine iz rasizma.

V New Yorku so v torek aretirali policista Vincenta D'Andraia, ki je 29. maja brez provokacije surovo porinil protestnico, ki je padla in z glavo udarila na pločnik. Obtožen je napada. Sodnik ga je sicer nemudoma izpustil brez varščine, vendar mu je ukazal prepoved približevanja napadeni. Newyorški župan Bill de Blasio je napovedal še več pregonov nasilnih policistov in tokrat ga prvič ni ganilo ogorčenje šefa policijskega sindikata Pata Lyncha.

Proteste in za njimi reforme je omogočila nova tehnologija, saj je bilo v preteklosti, ko ni bilo kamer, nemogoče dokazati policijsko nasilje. Policisti držijo skupaj in v primeru nasprotujočih si trditev so sodišča redno verjela policistom. Ti sicer še vedno predstavljajo svojo verzijo incidentov, čeprav obstajajo posnetki. Pretekli teden sta dva policista odrinila 75-letnika, ki si je na pločniku razbil glavo, v poročilo pa so policisti napisali, da se je sam spotaknil. Prejšnji teden je policist surovo premlatil 21-letnega protestnika v Philadelphii, v poročilu o aretaciji pa je pisalo, da je protestnik napadel policista. Policisti so lagali glede tega, čeprav so obstajali posnetki. Policija pojasnjuje, da morda včasih pride do napake pri poročanju. Včasih so se s tem brez težav izvlekli, ker ni bilo kamer. Sedaj so posledice. Leta 2014 je na primer policist v Chicagu ustrelil 17-letnika in v poročilo napisal, da ga je napadel z nožem. Leta 2015 je prišel na dan posnetek, ki kaže, da je šel otrok dejansko stran od policista. Ta je sedaj v zaporu. Podobnih primerov zavajanja je bilo samo med sedanjimi protesti zaradi Floydove smrti več sto.

Lynch župana kritizira že od nastopa položaja in ognjevito brani pravico policistov, da delajo praktično vse, kar jim pade na pamet. "Žrtvujejo policiste, da si rešijo lastno politično kožo. Policiste pošiljajo nad protestnike brez podpore in načrta. Naj se sami soočajo z drhaljo. Naj poudarim, da so newyorški policisti prepuščeni sami sebi v prizadevanjih za zaščito mesta," je dejal Lynch, ki pa ga politiki zaradi pritiska javnosti tokrat ignorirajo.

V San Franciscu je okrožni tožilec Chesa Boudin zagotovil, da bodo žrtve policijskega nasilja poslej dobile javno pomoč za stroške pogreba ali zdravljenja. Za grehe policistov bodo torej še naprej plačevali davkoplačevalci, kar pa predsednika sindikata Tonya Montoyo ni ustavilo pri kritikah. "Gre za politično potezo. Namesto da bi si prizadeval za pomoč žrtvam posilstev, napada ali ropa, se je odločil za pomoč kriminalcem," je dejal Montoya.

Nacionalne proteste je sprožil umor Georgea Floyda, ki mu je 25. maja policist skoraj devet minut s kolenom pritiskal na vrat, dokler se ni zadušil. Štirje vpleteni policisti so potem v poročilo napisali, da je Floyd umrl zaradi "zdravstvenega incidenta".

Od sodelovanja s policijo se odmika celo korporacija IBM, ki je napovedala, da ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov. Glavni izvršni direktor IBM Arvind Krishnja je dejal, da je treba začeti dialog, kako lahko policija uporablja to tehnologijo, ki se lahko zlorabi za masovni nadzor in rasno profiliranje. IBM ima slabo vest skupaj z Amazonom in Microsoftom, saj so testiranja tehnologije pokazala, da je lahko tudi računalnik rasno pristranski.

Kongresni demokrati so že pripravili obsežne reforme na nacionalni ravni, vprašanje pa je, kaj bodo storili republikanci na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom. Kongresni demokrati trenutno zahtevajo preiskavo napada policije in vojske na mirne protestnike pred Belo hišo pred tednom dni, da se je predsednik Donald Trump lahko v miru sprehodil do bližnje cerkve in se fotografiral s svetim pismom v roki.