Počitnice brez drisk
Na počitnikovanje, še zlasti v bolj oddaljene in neznane kraje, se je treba odpraviti s potovalno lekarno, svetujejo farmacevti. Gre za nekaj priporočljivih potrebščin in previdnostnih ukrepov, ki preprečijo izbruh obolenj zaradi okužbe prebavil, ki lahko dopust spremenijo v pravo nočno moro.
NASVETI ZA POTOVANJA> Znano je, da je za organizem lahko vsaka sprememba okolja in klime velik stres. Drugačno, zlasti neznano okolje, drugačna hrana in napori lahko porušijo ravnovesje med dobrimi in škodljivimi bakterijami v črevesni mikroflori. Slednje lahko sproži številne prebavne težave.
Lekarniški farmacevti dopustnike že leta opozarjajo, naj se na potovanja ne odpravijo brez potovalne lekarne. Vsebuje naj osnovne pripomočke za nudenje prve pomoči, prav tako pa tudi nekaj zdravil in drugih izdelkov, ki lahko olajšajo morebitne prebavne težave. Seveda pa mora biti potovalna lekarna zlasti prilagojena osebnim potrebam na potovanju, ob pripravi pa naj bi se vsakdo posvetoval še s farmacevtom v lekarni.
Kakšne so nevšečnosti, ki po navadi prežijo na dopustnika? Največkrat gre za drisko, bruhanje, slabost, zaprtje, zbadanje v želodcu, morda za povišano telesno temperaturo, sončne opekline na koži, žulje na nogah zaradi neprimerne obutve, slabosti v želodcu zaradi neprilagojenosti na posamezna prevozna sredstva ... Izkušnje dokazujejo, da so zlasti težave s prebavili najpogostejši spremljevalec dopustniških letovanja in popotovanj.
V potovalni lekarni naj bi imeli pri roki probiotike, aktivno medicinsko oglje, rehidracijsko sol, zdravila za zmanjšanje prekomernega izločanja želodčne kisline, antacid, odvajala za primer zaprtja, zdravila zoper potovalno slabost, pripomočke za prvo pomoč, v zaščitni ovojnini, obliže, tablete zoper bolečine in povišano telesno temperaturo, sredstvo zoper komarje in pike insektov ali/in meduz, razkužilo za roke, razkužilne robčke. Vsebino je treba prilagoditi starosti popotnika in kraju dopustovanja. Vsa zdravila morajo biti v originalni ovojnini, zaščiteno pred svetlobo in visoko temperaturo (v tropih jih hranite v hladilniku). Potovalno lekarno imejte med potovanjem v priročni prtljagi.
Skuhaj, olupi, umivaj roke
Temeljni nasvet zdravnikov in farmacevtov vsem popotnikom glede hrane je: Skuhaj, olupi ali pusti! Sledi mu nasvet: Ne pozabi na temeljito osebno higieno in pogosto umivanje rok. Za žejo pij le ustekleničeno vodo!
Obiskovalci lekarn se te dni zanimajo tudi o zaščitnih sredstvih pred soncem in insekti ter o zdravilih za zdravljenje pogostih manjših zdravstvenih težav, med slednjimi za odpravo prebavnih motenj. Po opozorilu v.d. predsednice Lekarniške zbornice, farmacevtke Monike Sonc, so slednje lahko nevarne, sak hkrati z vročino organizem dodatno izčrpajo, obstaja nevarnost dehidracije. Zato je treba redno nadomeščati izgubljeno tekočino. “V začetni fazi lahko prebavne motnje zdravimo sami s pomočjo primernih pripravkov. Če pa te težave trajajo dlje časa in človeka zelo izčrpajo, je treba poiskati pomoč zdravnika. To še zlasti velja za majhne otroke in dojenčke, pa tudi za starejše ljudi,” opozarja Sonceva.
Temeljni pripravki
Kakšni so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti okužbe prebavil? Farmacevti svetujejo uživanje preprostih probiotičnih kultur za zagotavljanje dobre prebave in varovanje črevesne sluznice. S probiotiki lahko preprečite in tudi zdravite prebavne težave, primerni so za vse starosti.
Pri zastrupitvah, driski ali napetosti priporočajo uporabo aktivnega medicinskega oglja, ob tem ne pozabite nadomeščati tekočine in mineralnih snovi. Ob morebitnih prebavnih težavah so obvezen spremljevalec na potovanju zdravila za zmanjševanje prekomernega izločanja želodčne kisline in antacidi, odvajala za odpravo zaprtja in zdravila za preprečevanje potovalne bolezni in slabosti. Pri zdravilih je nujno spoštovati priložena navodila za uporabo.
Zakaj prebavne težave?
Prebavni trakt vsebuje množico različnih vrst bakterij. Največ bakterij je v debelem črevesju, kjer so prisotne tudi kvasovke (Candida).
Debelo črevo je najaktivnejši organ. Črevesna mikroflora prispeva k razgradnji in absorpciji hrane, preprečuje naselitve in razraščanje patogenih mikroorganizmov, vpliva na obrambne sposobnosti organizma, sodeluje pri sintezi nekaterih vitaminov, stimulaciji imunskega sistema in zmanjšanju alergičnih reakcij.
Dobrih 70 odstotkov celic imunskega sistema je v črevesju. Da bi imunski sistem dobro deloval, mora biti zdravo tudi črevesje. Sestavljajo ga namreč črevesna mikroflora, sluznice in imunske celice. Bakterije črevesne mikroflore, med njimi je 85 odstotkov koristnih bakterij, so naravna sestavina črevesne sluznice in živijo z njo v sožitju. Črevesna mikroflora mora biti prekrita z dobrimi probiotičnimi kulturami, ki zagotavljajo ravnotežje med zdravimi in škodljivimi bakterijami ter preprečujejo nastanek bolezni. Na sestavo, velikost in ravnovesje naravne črevesne mikroflore pa občutno vplivajo prehrana, uporaba zdravil, stres, okužbe in kemikalije.
Že drobna sprememba lahko poruši to naravno ravnovesje, zato črevesje oboli. Sonceva dodaja, da je tudi potovanje ali sprememba bivalnega prostora lahko stres. “Najpogostejši dejavniki okužb in drugih zdravstvenih težav so drugačne klimatske razmere, neugodne higienske razmere, drugačna hrana in pijača, več sonca ter, pa tudi drugačni virusi in bakterije, na katere nismo odporni.”
Poostrite higieno
Osebna higiena in pazljiva izbira hrano ter pijače na poti sta najpomembnejša preventivna ukrepa za vse popotnike. Skrb za osebno higieno preprečuje okužbe. Zato si je treba pogosto in pravilno umivati roke, uporabljati mila in razkužila, posebej pred jedjo in po uporabi stranišča. Če umivanje ni mogoče, naj ima popotnik v osebni prtljagi dezinfekcijske robčke, tekočine in razpršilo.
Pri izbiri hrane v tujih okoljih velja pravilo, da mora biti vsa hrana dobro prekuhana in še vroča. Uživa naj le pasterizirano mleko in pasterizirane mlečne izdelke, industrijsko pakiran sladoled in sladice ter pakirano suho hrano. Izbira naj le sadje, ki ga olupi, izogiba naj se solat in druge hrane, ki ni toplotno obdelana ali je oprana ter pripravljena z vodo iz lokalnih vodovodnih virov. Prav tako ni priporočljivo uživati ulične hrane na stojnicah, še zlasti v vročini.
Pozor s pijačami
Tudi pijača je pogost vir okužbe prebavil. Zato je treba piti le ustekleničeno vodo in druge pijače (gazirane napitke, pasterizirane sokove in mleko), ki je originalno zaprta.
Pri pijačah v steklenici oziroma drugi embalaži preverite, ali je zamašek originalno zaprt in nepoškodovan. Pijačo uživajte neposredno iz embalaže, površino, ki pride v stik z usti, pa je pred tem treba dobro obrisati. Kava in čaj sta primerna le, če sta pripravljena s prekuhano vodo in servirana v sterilni embalaži, ne pa skuhana z vodo iz lokalnih vodovodov in servirana na lokalni način.
Voda je potencialni vir okužb, saj tista iz vodovodnega sistema ni povsod neoporečna. Nikakor ne pijte vode iz pipe. To velja tudi za led, ki ga dodajajo pijačam, saj je pripravljen iz vode iz lokalnih virov. Izogibajmo se umivanju zob z vodo, ki ni varna ter požiranju vode pri plavanju, vodnih športih in igrah v vodi.
Driska pri dojenčkih
Dojenčki in mali otroci so še posebej izpostavljeni okužbam prebavil, saj je pri njih veliko teže dosledno upoštevati vsa higienska priporočila, še zlasti v krajih s slabšimi higienskimi razmerami od domačih. Največja težava pri driski je ta, da otrok na ta način izgublja tekočino in kaj hitro lahko nastopi dehidracija. Ta se kaže v izsušenosti kože in podkožnega tkiva, upadlih očeh in kolobarjih okoli njih. Otrok je umirjen, slaboten, tiho joka.
Zelo je pomembno pri driski pri dojenčku oziroma malem otroku nadomeščati tekočino - po malem, najbolje po žličkah, čez cel dan. Če se pri dojenčkih in malih otrocih pojavijo prebavne težave, je praviloma vedno nujen posvet z zdravnikom. JASNA ARKO