Podnebna pogajanja v Bangkoku izpostavila razhajanja

BANGKOK> V Bangkoku so dosegli le majhen napredek od lanskih pogovorov v mehiškem Cancunu, je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenila izvršna sekretarka Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) Christiana Figueres. Tako se na primer niso uspeli dogovoriti o tem, da bi uvrstili izpuste iz kmetijstva ter pomorskega in letalskega prometa na dnevni red letošnjega novembrskega vrha, ki bo v Južnoafriški republiki.

Glavna vprašanja čakajo na prihodnost

Nerazrešena so ostala tudi vprašanja globalnih ciljev za zmanjševanje izpustov, pregled dosedanjega uspeha na tem področju in pravna struktura novega podnebnega režima. “Vsa ta vprašanja niso prišla na vrsto v Cancunu, in očitno je, da na dnevnem redu ostajajo tudi po tem srečanju,” je ocenila Figueresova. Na zadnji dan pogajanj so delegati le uspeli oblikovati agendo za nadaljnja pogajanja do konca leta. Naslednji krog bo junija v nemškem Bonnu.

Mnogi delegati so v Bangkok prišli zmerno optimistični, potem ko so revne in bogate države decembra lani v Cancunu dosegle pomemben preboj s serijo kompromisov. A dogovor v Cancunu se je osredotočil predvsem na lažje korake, tokrat pa so delegate čakale veliko zahtevnejše teme.

Kaj bo po izteku Kjotskega protokola?

Štiri dni trajajoči pogovori so v ospredje ponovno postavili nestrinjanja med razvitimi državami in državami v razvoju glede zavez za zmanjševanje izpustov po izteku trenutno veljavnega Kjotskega protokola. Revnejše države so tako zahtevale večji poudarek na dolgoročnih aktivnostih bogatih držav, predvsem kar zadeva zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Pogodbenice UNFCC, teh je 194, se usklajujejo glede novega pravno zavezujočega podnebnega dogovora, za katerega so se dogovorile na konferenci leta 2007 na Baliju. V Cancunu so se med drugim dogovorili za ustanovitev posebnega “zelenega” sklada, iz katerega bodo namenjali pomoč državam v razvoju, ter za nadaljevanje pogajanj glede novega globalnega dogovora.

Rusija in Japonska za lastno podnebno agendo

Glavno vprašanje pa je, ali se bodo razvite države po izteku kjotskega dogovora sploh še pripravljene zavezati k novim zmanjševanjem izpustov. Rusija in Japonska sta tako potrdili, da se najverjetneje ne bosta pridružili novemu krogu zavez, namesto tega pa se zavzemata za režim, v katerem bi vsaka država sama določala svojo podnebno agendo ter si sama zastavila cilje brez zavezujočih mednarodnih dogovorov. Previdne so tudi ZDA, ki nikoli niso ratificirale niti Kjotskega protokola.

STA