Podprli so ratifikacijo fiskalnega pakta

LJUBLJANA> Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je pojasnil, da ratifikacija mednarodne pogodbe o stalnem mehanizmu ne bo imela neposrednih posledic na suverene odločitve Slovenije pri vodenju monetarne politike. ESM bo s finančno pomočjo pomagal državam članicam območja evra, ki jim grozijo resne težave. Pomoč bo lahko zagotavljal v obliki posojil, z nakupi obveznic članic na primarnem in sekundarnem trgu ali pa bo preko posojil zagotavljal pomoč finančnim institucijam.

ESM s 700 milijardami evrov delniškega kapitala

ESM, ki naj bi začel delovati julija, torej leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov.

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati 342 milijonov evrov, od tega letos 137 milijonov evrov. Sprva je bilo sicer načrtovano, da se bo začetni kapital vplačevalo v petih obrokih, vendar so se voditelji držav v območju evra v začetku marca odločili, da bosta letos vplačani dve tranši, ne ena, je pojasnil Krušec.

Mitja Mavko z ministrstva za finance je pojasnil, da gre po mnenju vlade za dober in nujen zakon, ki prinaša finančno stabilnost v območju evra kot skupne valute. Dogajanje na svetovnih finančnih trgih je vse bolj negotovo, z ustanovitvijo takšnega stalnega mehanizma pa območje evra dobiva neko gotovost in boljši obrambni zid, je dejal.

Fiskalni pakt naj bi pomagal preprečiti krize

Odbora sta podprla tudi predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, tako imenovanega fiskalnega pakta. Pogodbo so voditelji 25 članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje. Temelj pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku.

Krušec je pojasnil, da je sklenitev fiskalnega pakta namenjena krepitvi javnofinančne discipline. Dodal je, da je Slovenija že začela s postopki, ki bi omogočili vnos fiskalnega pravila v ustavo. Matjaž Han (SD) in Roman Jakič (Pozitivna Slovenija) sta ob tem opozorila, da sicer tudi v opoziciji podpirajo ratifikacijo pogodbe o oblikovanju fiskalnega pakta, vendar pa se po njunem mnenju preveč hiti s spremembami ustave. Ob tem je Jakiča zanimalo, kdaj bo vlada začela razmišljati o strukturnih reformah, ki bi pomagale pri zmanjševanju strukturnega primanjkljaja.

Andrej Šircelj (SDS) je ocenil, da fiskalni pakt po treh letih krize v Evropi pomeni premik v smeri uravnoteženja javnih financ. Po njegovem mnenju je treba tudi na ravni EU sprejeti nov koncept, ki ne bo temeljil na zadolževanju. “V Sloveniji se bo tako zmanjšal primanjkljaj, ki je bil ustvarjen predvsem v zadnjih treh letih,” je poudaril.

Krušec je na vprašanja poslancev pojasnil, da pri fiskalnemu paktu ne gre za to, da bi Bruselj diktiral naš proračun. “Ta pogodba je korak k temu, da se stvari uredijo na strani vzrokov za krizo, ki so predvsem na strani neurejenih javnih financ,” je dodal.

STA