Podrobnosti načrta EU in Turčije v begunski krizi

BRUSELJ > O načrtu se je v Ankari pogajala delegacija pod vodstvom prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, nato so ga v četrtek zvečer podprli voditelji članic unije, a veliko podrobnosti je še treba doreči.

Turčija se je danes odzvala, da je finančna ponudba EU “nesprejemljiva” ter da je načrt, dogovorjen v Ankari, le osnutek in ne končna verzija. Turčija potrebuje vsaj tri milijarde evrov v prvem letu izvajanja dogovora, je poudaril zunanji minister Feridun Sinirlioglu.

Med vrhom unije je v četrtek v javnost pricurljala informacija, da je dosežen načelni dogovor o svežih treh milijardah evrov pomoči Turčiji. Neuradno so v Bruslju danes potrdili, da je v igri ta številka, a poudarili, da je predvidena za večletno obdobje.

Evropski komisar Dimitris Avramopulos in luksemburški zunanji minister Jean Asselborn sta danes na otoku Lezbos odprla prvo območje za sprejem in registracijo beguncev, tako imenovani hotspot v Grčiji. “Gre za pomemben začetek, a pred nami je še dolga pot,” je po poročanju grške radijske postaje ERT poudaril komisar. Hotspot se nahaja v bližini vasi Moria nekaj kilometrov severno od glavnega mesta na otoku Mitilini. V Grčiji naj bi območja za sprejem in registracijo beguncev vzpostavili še na otokih Ios, Samos, Leros in Kos. Vzpostavitev hotspotov je predvidena tudi v Italiji, kjer je eno tako območje že operativno. Na otoke v vzhodnem Egejskem morju je v prvih desetih mesecih letošnjega leta prispelo več kot 450.000 beguncev, med katerimi jih je večina odpotovala preko celinske Grčije in Balkana v Zahodno in Severno Evropo. V tako imenovanih hotspotih v Grčiji in Italiji bo po načrtih potekala prva registracija migrantov, ko ti prestopijo mejo EU. Tam naj bi predvsem ločili begunce, ki jih bodo nato preselili po državah članicah EU, od ekonomskih migrantov, ki jih čaka vrnitev nazaj domov. Hotspoti naj bi obenem preprečili nenadzorovan val beguncev iz teh dveh držav naprej proti severu.

Pomoč sirskim beguncem v Turčiji

Skupen akcijski načrt je dvodelen. Prvi del se nanaša na podporo Sircem, upravičenim do mednarodne zaščite, in Turčiji pri obravnavi teh beguncev. Cilj je izboljšati razmere v Turčiji in tako zajeziti njihov tok v EU.

V tem prvem delu načrta EU izpostavlja namero, da bo zagotavljala vzdržno, ustrezno, znatno in konkretno svežo finančno pomoč, ki bo dodatek k sredstvom, predvidenim za Turčijo v okviru njenih pristopnih pogajanj z EU.

Ta pomoč naj bi bila namenjena v glavnem za zagotavljanje ustreznih storitev in infrastrukture. Viri pri EU ob tem poudarjajo, da je ključno zagotoviti izobraževanje otrokom, odraslim pa dostop do trga dela, medtem ko vzpostavljanje novih taborišč za begunce ni tako pomembno, saj je v že obstoječih taboriščih še veliko prostora.

EU se zavezuje tudi k podpori obstoječih shem in programov za preseljevanje beguncev iz Turčije v unijo, novih programov pa načrt ne predvideva. Tudi nobenih številk ne vključuje.

O medijskih navedbah, da naj bi iz Turčije v unijo preselili približno 500.000 beguncev, viri pri EU pravijo, da ne vedo, od kod je prišla ta številka, in zatrjujejo, da akcijski načrt ni nikoli vključeval nobene številke.

Turčija pa v prvem delu izpostavlja namero, da bo zagotavljala registracijo vseh migrantov in izdajo ustreznih dokumentov, da bo ustrezno ukrepala za zagotovitev dostopa sirskim beguncem do izobraževanja, zdravstvenih storitev in trga dela ter da bo poskrbela za ranljive skupine.

Krepitev sodelovanja za preprečevanje nezakonitih migracij

Drugi del načrta se nanaša na krepitev sodelovanja EU in Turčije za preprečevanje nezakonitih migracij, ki je osredotočen na vizumsko liberalizacijo in sporazum o vračanju.

EU obljublja nadaljnjo podporo Turčiji pri krepitvi njenih zmogljivosti za boj proti tihotapcem z migranti, zlasti za krepitev turške obalne straže, ter podporo pri organizaciji skupnih operacij vračanja nezakonitih migrantov.

Obljublja tudi krepitev finančne podpore Turčiji v podporo pri izpolnjevanju pogojev za vizumsko liberalizacijo. Vizumska liberalizacija gre z roko v roki z sporazumom o vračanju, ki ga unija želi čim prej, saj bi ta sporazum omogočil vračanje ne le Turkov, ampak tudi tretjih državljanov nazaj v Turčijo.

Turčija pa v drugem delu načrta obljublja nadaljnjo krepitev zmogljivosti turške obalne straže z izboljšanjem opreme za nadzor in patruljnih dejavnosti ter krepitev sodelovanja z grškimi in bolgarskimi oblastmi za preprečitev nezakonitih migracij preko kopenske meje.

Obljublja tudi dosledno izvajanje obstoječih dvostranskih sporazumov o vračanju oziroma sprejemanju nezakonitih migrantov, gladko obravnavo prošenj za azil in dodelitev statusa tistim osebam, ki so do njega upravičene.

Zavezuje se tudi h krepitvi boja proti kriminalnim združbam, vpletenim v tihotapljenje z migranti, ter h krepitvi sodelovanja turških oblasti z evropskimi agencijami.

Neznanke

Javno objavljen skupni akcijski načrt EU in Turčije ne vključuje nobenih številk glede sveže finančne pomoči Turčiji.

Prav tako načrt ne vključuje nobenega ciljnega datuma za uvedbo vizumske liberalizacije niti podrobnosti o nadaljnjih korakih. V Bruslju pojasnjujejo, da pospešitev procesa pomeni zlasti bolj redno poročanje o napredku, kar naj bi tudi pospešilo izvajanje številnih meril.

Voditelji so v četrtek zvečer v sklepih pozvali k oživitvi pristopnih pogajanj Turčije z EU, a brez konkretnih ciljev ali zavez. Omenja se možnost odprtja petih novih pogajalskih poglavij, na primer poglavja o gospodarskih in denarnih vprašanjih, ki ga je komisija že predlagala za odprtje, in poglavja o pravosodju.

Turčija je nazadnje novo poglavje v pogajanjih odprla novembra 2013, in to po več kot treh letih zastoja. Je daleč najstarejša prosilka za članstvo v uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Pristopna pogajanja je začela oktobra 2005. Doslej je v desetletju pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35.

STA