Podvodna fotozgodba: Barvita prebivalka skalnatih predelov

Če se boste potapljali v strunjanskem krajinskem parku, boste lahko mimogrede naleteli na barvite spužve žveplenjače. Te slikovite podvodne prebivalke najdemo na skalnatih območjih, prepoznamo pa jih po značilni rumenorjavi, včasih celo oranžni barvi različnih odtenkov. Ime je dobila po neprijetnem vonju, ki ga oddaja, ko jo potegnemo iz vode, sicer pa je kot vse njene sorodnice izjemno občutljiva že za sam dotik.

Spužva žveplenjača živi tudi v plitkih vodah, zato jo lahko poškodujejo že plavalci ali potapljači na dah, če seveda niso dovolj previdni. Na mestu poškodbe takoj spremeni barvo, ranjeni del pa potem v kratkem tudi odmre.

Na fotografiji Tihomirja Makovca z Morske biološke postaje so vsi zeleni predeli spužve že prizadeti in obsojeni na odmrtje. Na potapljaških tečajih zato vedno znova poudarjajo, kako pomembno je popolno obvladovanje gibanja med potopi. Mimogrede se namreč lahko zgodi, da s plavutko ali roko nehote zadenemo spužvo, koralo ali druge občutljive podvodne organizme, čeprav jih je zaradi njihove barvitosti težko spregledati, in jih s tem obsodimo na odmrtje. Seveda imamo tudi primere, ko “ljubitelji” morja namerno lomastijo po morskem dnu in zbirajo spominke.

Njihove najpogostejše žrtve so leščurji, spužve in celo korale, čeprav jih v našem morju le redko srečamo. Ne zavedajo se, da je naše morje redko naseljeno in zato vsak organizem šteje. Ne le sam zase, temveč tudi kot del najrazličnejših oblik simbioze, ki jih terjajo življenjske okoliščine. VGP