Podvodne razbitine so priložnost za novo življenje
Potopljen tanker pred ligursko obalo, nasutje v morju pred gradom Miramar, lesenjača v Piranskem zalivu. To je samo nekaj primerov, kako se lahko človekov uničevalski poseg v morje sprevrže v njegovo obogatitev, je prepričan Gregor Basiaco, potapljač reševalec, pirotehnik, predvsem pa velik ljubitelj morja in podvodnega sveta.
“Bila je krasna lesenjača,” pravi Gregor Basiaco o zapuščeni leseni ladji, ki jo je skupina potapljačev potopila na območju naravnega rezervata. Z ostanki ladje pod vodo so želeli na peščenem dnu ustvariti nova življenjska okolja za podvodne organizme in spodbuditi naseljevanje sicer precej pustega muljastega dna. “Šlo je za leseno barko, ki z leti sama razpade, v rezervatu pa je bila zaščitena pred ribiškimi mrežami in kočami,” pripoveduje o eni svojih manj srečnih izkušenj z ribiči in podvodnimi ribolovci.
“Čas pod vodo ima drugo dimenzijo; meri se v jeklenkah.”
A se je zgodilo nekaj nezaslišanega, je Basiaco še danes ogorčen ob misli na nespoštljiv odnos nekaterih domnevnih ljubiteljev morja do njegovega podvodnega sveta. Ribiči so namreč kmalu odkrili, da je okoli potopljene lesenjače ulov bogatejši kot drugod. Ker pa je ribolov v naravnem rezervatu prepovedan, so lesenjačo meni nič, tebi nič skušali kar odvleči iz rezervata na odprto morje. Tam bi potem laže nenadzorovano ribarili, uničenja življenjskega okolja okoli razbitine, pa jim je bilo malo mar.
VIDA G. POSINKOVIĆ
Več o tem preberite v prilogi Sobota v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.
