Pogajalski jezik bo ostrejši
Vlada je sprejela in v državni zbor poslala besedila reforme trga dela in pokojninske reforme. Reformi še nista usklajeni s socialnimi partnerji, vendar v koaliciji zatrjujejo, da bo postopek iskanja dogovora o rešitvah tekel še naprej.
LJUBLJANA> Kljub pozivom sindikatov, naj vlada besedila zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovnih razmerjih in urejanju trga dela potrdi šele, ko bo našla skupni jezik s socialnimi partnerji, je ministrski zbor včeraj že potrdil reforme in jih poslal v parlament.
Mehkejši kupci, trši pogajalci
Da se mudi, je delodajalcem in sindikatom v torek pojasnjeval premier Janez Janša. Reforme bi morale začeti veljati že z novim letom, zato morajo v zakonodajni postopek. Janša tudi pričakuje, da bo potrditev reform na vladi dala pozitiven signal potencialnim kupcem državnih obveznic, ki jih bo Slovenija prihodnji teden prodajala na ameriškem trgu.
“Pogajalski jezik bo bistveno drugačen, moral bo biti bolj oster,” je način usklajevanja zdaj, ko gredo v proceduro še neusklajene reforme, napovedal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. “To je zelo slabo sporočilo sindikatom predvsem na področju urejanja trga dela, kjer gre za izreden napad na starejše osebe, zlasti brezposelne,” je ocenil.
Umik začasnih del
Rešitve, zapisane v zakonih o delovnih razmerjih in urejanju trga dela, ostajajo odprte zlasti v delu, ki se nanaša na začasna in občasna dela tudi za brezposelne. Sindikati zahtevajo izločitev takšne oblike dela iz reforme, kajti prepričani so, da bi to prizadelo zlasti starejše brezposelne. Z zakonom o delovnih razmerjih niso zadovoljni niti delodajalci, ki jih skrbijo zlasti predlagane kvote pri zaposlovanju za določen čas in pri agencijskemu delu.
Pri pokojninski reformi so pogajalci vsaksebi pri določanju prehodnega obdobja za ženske, pogovarjajo pa se tudi o poklicnih pokojninah. Vladna in sindikalna stran pa sta stališča zbližali pri bonusih za otroke, tako da bi se otroci kot bonus upoštevali vsem ženskam z najmanj 38 leti zavarovalne dobe.
Ugodnejša določila naj bi veljala tudi za tiste, ki so začeli delati pred polnoletnostjo. Tem ne bo treba izpolniti pogoja 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe, ampak se jim bo za vsako leto dela pred polnoletnostjo upokojitvena starost znižala za pol leta. Pogajalci so se med drugim že uskladili tudi o skrajšanju obdobja za izračun pokojninske osnove. Namesto 28 let, kot je sprva predlagalo ministrstvo za delo, se bo pokojninska osnova izračunavala na podlagi 24 zaporednih let delovne dobe.
JANA KREBELJ