Pogovor s športnim direktorjem košarkarske reprezentance Walterjem Jeklinom

> Kakšna je vaša vloga v reprezentanci?

“Tu sem, ker so organizacija, vzdušje, pristop, vsi elementi, ki so potrebni za dober rezultat, na visokem nivoju. Rezultat je večkrat tudi plod spleta okoliščin. Vse narediš, pa ne gre, ker pride nekaj vmes, tako kot smet v bencin. Če pa stvari ne gredo, je prav, da dvigneš glavo in plačaš svoj račun.”

> Se da razmejiti funkcijo direktorja in športnega direktorja?

“Mislim, da je direktor nekdo, ki je odgovoren za celotno organizacijo, vse, kar je v zvezi z igralci pa je naloga športnega direktorja.”

> Ima direktor mejo, do kod lahko poseže v ekipo?

Dobro je, da vsak lahko seže povsod, odločitev vsakega pa mora biti avtonomna. Najbolj na prepihu je trener, mi smo njemu in igralcem servis. V klubu je vloga športnega direktorja drugačna, saj kupuje in prodaja. Odločitve sprejema selektor, za rešitev kakšne težave pa lahko igralec poišče tudi mene. Skupaj se lažje pogovarjamo in rešujemo zaplete. Pri vsem tem so prisotne tudi emocije. Moramo se zavedati, da vsi igramo pod državnim grbom.”

> Drugič se je zgodilo, da je igralec med pripravami zapustil ekipo. Je bila komunikacija primerna?

“V tem trenutku si zaslužijo pozornost igralci, ki so tukaj. Njim bi se rad posvetil.”

> V kakšnem smislu ste sodelavec selektorju Bečiroviću?

“V strokovnem smislu ima popolno avtonomijo. Pomočniki mu nudijo tudi ideje, tudi jaz jo včasih nudim iz druge perspektive. Moja pomoč je predvsem v organizacijskem smislu dela z igralci, usklajevanja mnenj in tudi psihološkem delu.”

> Nekaj presenečenja je bilo, ko ste sprejeli to funkcijo, saj ste na Poljskem precej obremenjeni. Lani ste vse poletje porabili za vlogo atašeja reprezentance. Kaj vas žene?

“To je verjetno nekaj, kar ima vsak v sebi. Seveda sem razmišljal, da bom bolj obremenjen, kot bi bilo v tem trenutku za moje življenje to potrebno. Toda zgodba, ki se je odvila na Poljskem, je bila pozitivna. Ko je človeku dobro, potem se hitro odloči. Tehtal sem, ali se reprezentanci lahko posvetim stoodstotno.”

> Se čuti kritičnost javnosti? S sodobnimi mediji je odziv javnosti takoj čutiti.

“Igralci so vajeni pritiska. Imajo toliko izkušenj, da to vzamejo v zakup. To je cena slave. Od jutra do večera sem posvečen delu z reprezentanco. Če čutiš, da nekaj škripa, pa gotovo skušaš to popraviti.”

> Za razliko od vaših časov, ko smo komaj vedeli, da igrate pripravljalno tekmo, se zdaj tudi te podrobno spremlja. Je to dobro?

“Tako pač je. Evolucija dela svoje in temu ne moreš ubežati. Včasih tudi preberem kaj ostrega na forumu in si mislim: dobro, kje si mojster, pridi, pa povej, kako misliš in kaj bi naredil.”

> So se igralci tudi prilagodili novim časom?

“Kdor na to ni odporen, bo imel slabši rezultat. Vsakemu od nas bi bilo lepše, če bi zmagovali, saj se takrat počutimo bolje. Boljše je, če imaš kakšno izgubljeno tekmo več, ker se boš temeljiteje spraševal, kje je optimalna pot. Seveda pa pri tem ne sme nastati posredna škoda. Težave nas bodo motivirale, da bomo boljši.”

> Vidite kakšne razlike v delu Zdovca in Bečiroviča?

“Vsak trener ima svoj značaj, psihologijo in način dela. Prav je tako, zato ni pošteno reči, da je nekdo bolje delal. Nekdo ga je nastavil in ta je odgovoren. Na kakšen način bo dosegel rezultat, pa je stvar trenerja. Lahko delaš idealno pa ne bo nič.”

> Je to tranzicijska reprezentanca?

“Zelo mi je všeč, da na zvezi razmišljajo o prihodnosti. Vedno prihaja do menjav generacij, na to se je potrebno pripraviti.”

> Kaj lahko naredite na tem SP?

“Na tem SP želimo v ospredje potisniti nove igralce, ne sme pa preveč trpeti rezultat. Osmina finala seveda ne sme izostati, potem pa odloča ena tekma. Pomembno je, da čim večje število igralcev postane sonosilec igre.” ROK MAVER