Pogovor z Marjanom Trobišem, direktorjem podjetja Boxmark Leather

Marjan Trobiš na končno odločitev še čaka, nam pa je izkušeni podjetnik pa je za PN razkril svoje načrte s Preventom in zaupal skrivnost uspešnega poslovanja.

> Kakšne načrte imate s Preventom?

“S Preventom imamo dva namena. Prvi je spraviti poslovni interes pod eno streho, drugi pa je nacionalni interes, se pravi dolgoročno ohraniti delovna mesta. Za nas je Prevent Avtodeli zanimiv zaradi izdelave avtomobilskih sedežev. Že zdaj jih izdelujemo v Kidričevem, vendar se je obseg dela povečal.”

> Kakšna je vsebina načrta, ki ste ga predstavili ministrstvu za gospodarstvo in stečajnima upraviteljema?

“Načrt je takšen, da ohranimo večino delovnih mest v proizvodnji in jih dolgoročno zagotovimo. Proizvodnjo bi sprva ohranili v Slovenj Gradcu, v dosedanjih prostorih. Kasneje bi bil del proizvodnje tudi v Mirni. V Preventu je nekoliko drugačen tudi način proizvodnje, ki bi ga prilagodili našemu, vendar ne gre za velike spremembe. Projekt je tudi finančno tako podprt, da je ministrstvo za gospodarstvo odločilo, da gre za najbolj stabilen in najhitreje uresničljiv načrt.”

> Koliko delovnih mest bi dolgoročno zagotovili?

“Lahko rečem, da gre za približno 400 do 500 delovnih mest.”

> Šiviljam iz Preventa zagotavljate, da bodo imele pod vašim okriljem enake ali celo višje plače.

“Tako je. Za to jamčim s svojim imenom.”

> Kako hitro bi lahko začeli z delom?

“Mi smo že tako pripravljeni, da lahko z delom pričnemo takoj. Čakamo le na odločitev stečajnih upraviteljev.”

> Kaj vam pomeni, da vas je ministrica za gospodarstvo Darja Radić označila za najboljšega ponudnika za to podjetje v stečaju?

“To verjetno pomeni, da smo res najboljši. Imeli smo veliko pogovorov z ministrstvom in jim predstavili načrt v makro obliki, saj za podrobnejšo verzijo ni bilo dovolj časa. Naša ponudba jih je verjetno prepričala zaradi finančnega in socialnega vidika.”

> Kakšno pomoč države si obetate?

“Obetamo si predvsem subvencije države pri odkupu nepremičnin. Te subvencije po navadi znašajo do 30 odstotkov, in upamo, da nam bo uspelo to doseči.”

> Ministrica Radićeva obljublja subvencioniranje delovnih mest, sofinanciranje investicije in začasen vstop države v lastništvo. Bo to zadostovalo?

“Mislim, da vse to ne bo mogoče. Upamo, da nam bo subvencionirala ali delovna mesta ali investicije. Dvomim, da oboje.”

> Koliko pa ste pripravljeni vložiti v Prevent?

“Naložba je za zdaj ocenjena na 12 do 15 milijonov evrov.”

> Kako ocenjujete pogovore, ki ste jih imeli s stečajnima upraviteljema?

“Zelo pozitivno. Koncept, ki smo ga predstavili ministrstvu, smo predstavili tudi stečajnima upraviteljema, in oba sta bila navdušena.”

> Stečajna upravitelja naj bi bila izbrana vnaprej, njuno imenovanje pa bi lahko bilo celo nezakonito. Ali bi to lahko kako vplivalo na vaše načrte s Preventom, zlasti če bi se postopek zaradi tega zavlekel?

“Mislim, da to nima nobenega vpliva. Z napakami v postopku njunega imenovanja nisem seznanjen, menim pa, da sta svoje delo opravila korektno. Kolikor vem, je naš ponudba edina konkretna, vse ostale so nepopolne, zato me sploh ne skrbi, da bi zaradi morebitnih nejasnosti morali mi kaj dlje čakati. Prepričan sem, da bi vsak stečajni upravitelj izbral našo ponudbo.”

> V preteklosti ste si že želeli sodelovati s Preventom, pa do sodelovanja ni prišlo. Kako to?

“Predvsem zaradi neusklajenosti lastnikov, ki niso razmišljali v dobro koncerna. Da so lastniki neusklajeni, se je pokazalo tudi v postopku stečaja. Lani smo jim ponudili našo pomoč, in menim, da če bi jo takrat Prevent sprejel, do stečaja ne bi prišlo.”

> Pred časom ste se tudi zanimali za vstop v Muro, pa ste si premislili. Menda zato, ker bi obrat lahko najeli le za šest mesecev. Ali to velja tudi za Prevent?

“Ne. Pri Muri je bila situacija drugačna, saj prostori Mure v Ljutomeru za nas niso bili primerni. Po hitrem postopku bi morali postaviti neko novo strukturo. Glede na zagotovilo, ki sem ga dolžan dati državi, da bi dobil subvencijo, bi se moral zavezati za najmanj pet let. Če mi pogodbe po šestih mesecih ne bi podaljšali, ne bi imel kam iti z delavci, pa tudi državi bi bil zavezan. Ta riziko je bil prevelik, zato sem odklonil šestmesečni najem.”

> Veliko ste delali v podjetjih v Sloveniji in tujini. Kako ocenjujete poslovno okolje pri nas? Kakšne so razmere za poslovanje?

“Bil sem direktor v Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem, delal pa sem tudi v Bosni. Lahko rečem, da v Sloveniji nimamo tako slabih gospodarskih razmer. Potrebno bi bilo le bolje uravnavati stroške. Če bi jaz z določenimi stroški ravnal kot naša država, potem naše podjetje ne bi bilo sposobno tako velikih investicij, kot je Prevent. Sicer pa smo, kar se tiče razmer za poslovanje, na evropski ravni.”

> Vaše podjetje v Sloveniji je zelo uspešno. Razvili ste nove izdelke, povečali dobiček, postali razvojni dobavitelj. Kakšen je recept?

“Če želiš nekaj imeti, moraš tudi nekaj dati. Če naše podjetje ne bi hotelo nič dati, bi morali leta 2007 in 2008, ko smo imeli velik padec prometa, podjetje zapreti. Vendar smo tisti čas izkoristili za investiranje v novi program in novo vizijo, kar se je na koncu tudi obrestovalo. Poslovanje se je v teh letih izboljšalo, povečala so se naročila in vizija se je zdaj uresničila.”

> Se vam ne zdi, da je problem slovenskih podjetij ravno v tem, da se ne držijo načela “če želiš nekaj imeti, moraš tudi nekaj dati”?

“Res je. Veliko slovenskih podjetij bi veliko imelo, pa nič dalo za to. Poleg tega pogosto razmišljajo, kako preživeti iz dneva v dan, namesto da bi že včeraj razmišljala, kako preživeti prihodnje leto. Tudi podjetja, ki nimajo zdrave podlage, imajo možnost za uspeh, vendar je potrebno imeti dovolj poguma in razmišljati bolj dolgoročno.”

> Kakšna je prihodnost slovenskega gospodarstva?

“Mislim, da bi se morali nekateri pogoji, ki jih določa vlada, spremeniti. Nič nismo imeli proti, da se poviša minimalna plača, ker je to korektno. Po drugi strani pa bi morali dajatve temu primerno znižati, saj obremenitev še vedno nosijo tako delavec kot tudi delodajalec.”

> Kako gledate na ukrepe slovenske vlade oziroma izhodno strategijo iz gospodarske krize?

“Mislim, da smo krizo preboleli sami in da je država definitivno premalo naredila. Njenih ukrepov v podjetjih nismo čutili.”

> Katere ukrepe pa ste pogrešali?

“To, da bi v nižjih plačnih razredih zmanjšala davke. S tem bi 40 odstotkom prebivalcev omogočili, da bi dobilo 10 odstotkov višjo plačo in bi krizo lažje prebrodili.”

NUŠA PEVC