Poklon Suniti Williams in drugim slovenskim “vesoljskim” pionirjem
Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je izdala knjigo Astronavtka Sunita L. Williams, državljanka vesolja, ki je druga v zbirki Velikani ustvarjalnosti. Napisala sta jo fizik in sodelavec Nase Dušan Petrač ter direktor SZF Edvard Kobal. Njen namen je predstaviti dosežke ljudi, na katere smo lahko ponosni.
LJUBLJANA> Ta knjiga je “prvenec na področju predstavljanja ženskih astronavtk” in “spoštljiv poklon astronavtki” slovenskega rodu, je povedal Edvard Kobal. Prepričan je, da smo Slovenci premalo ponosni na ljudi iz naše zgodovine, ki so pomembno prispevali k napredku raziskovanja vesolja in tehnike nasploh. Predstavitvi takšnih ljudi, ki so sledili sanjam in odšli v svet, je namenjena tudi celotna zbirka, je še dodal.
Poklon Slovencem, ki so se spogledovali z vesoljem
V knjigi so najprej predstavljeni Slovenci, ki so sodelovali v vesoljskem programu - med njimi so tudi Herman Potočnik Noordung, Dušan Petrač in drugi - sledi predstavitev Sunitine družine in njenega otroštva, nato pa potek njenega šolanja na vojaški akademiji ter kariere v ameriški vojski in vesoljskem programu.
Vključen je tudi intervju s Sunito in pregled obiska v Sloveniji iz leta 2009, ko je bila kot prva astronavtka na uradnem obisku v naši državi, je razložil Kobal. Želi si, da bi publikacija izšla tudi v angleškem jeziku.
Sunita - rekorderka med astronavtkami
Dušan Petrač je astronavtko opisal kot “izjemno žensko”, ki je v vesolju neprekinjeno preživela 195 dni, kar je najdaljše obdobje med ženskami. Povedal je še, da bo čez dobri dve leti postala komandantka vesoljske postaje, kar pomeni še en velik dosežek.
Nepoznavanje slovenskih dosežkov
Ob tej priložnosti je Petrač izpostavil še, da je naravnost “zaskrbljujoče, kako malo v Sloveniji vemo o dosežkih naših znanstvenikov in drugih pomembnih prednikov.” Kot je navedel, se je soočil denimo s slabim poznavanjem enega izmed pionirjev teorije vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga ali duhovnika, pisatelja in pedagoga Antona Martina Slomška. Prav tako je bil presenečen, da Noordungovih del v slovenskih knjižnicah skorajda ni. Tudi takšno poznavanje namreč lahko pripomore k večjemu številu mladih, ki bi se zanimali za znanost in tehniko, meni Petrač.
Beseda je nanesla tudi na Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki ga gradijo v Vitanju. Po mnenju obeh avtorjev bo ta ustanova Vitanje “postavila na zemljevid” in bo pomembno prispevala k poznavanju vesolja in ljudi, ki so ali bodo sodelovali pri njegovem odkrivanju. Fundacija KSEVT že deluje in je v preteklosti pripravila več dogodkov, od razstav in predavanj do ponovne izdaje Noordungovih del.
STA