Pokojninski rez ne bo smel še bolj raniti ranljivih

LJUBLJANA >Vse pa poudarjajo, da bo treba pri zaostrovanju upokojitvenih pogojev upoštevati naravo dela, ki ga je opravljal posameznik.

“Zavedamo se, da bo ustrezna pokojninska reforma potrebna; ker pa ni kratkoročen in takojšen protikrizni ukrep (učinki so dolgoročni), ni uvrščena med prvih deset nujnih ukrepov, ki jih načrtujemo,” pojasnjujejo v SDS.

Osebni pokojninski računi

>V okolju, kjer ni novih delovnih mest, ni mogoče povečevati prilivov le s podaljševanjem delovne dobe. Zato je treba z gospodarskimi ukrepi ljudem najprej zagotavljati delo, poudarjajo. Pri uvajanju sprememb na področju upokojevanja bo treba upoštevati tudi težavnost dela, ki ga je kdo opravljal. V SDS ostajajo tudi zagovorniki osebnega pokojninskega računa, na katerem bi lahko vsakdo preveril, koliko je vplačal v sistem in koliko pokojnine lahko pričakuje. S tem bi tudi onemogočili zlorabe, ko delodajalci delavcem ne plačujejo prispevkov za pokojnino.

Najprej je treba poskrbeti, da bo pokojninski sistem pregleden, menijo v Državljanski listi Gregorja Viranta. Iz pokojninske blagajne je treba izločiti vse privilegije in izdatke, ki ne temeljijo na zavarovanju, in okrepiti spodbude za daljše ostajanje delavcev v zaposlitvi. Šele ko bo to narejeno, lahko začnemo s prilagajanjem pokojninskega sistema dejanskim finančnim zmožnostim. “Ključni kriterij za pokojnino mora biti, koliko let je nekdo delal. Ne pa starost. Glede tega je bilo veliko pogovorov že ob tej pokojninski reformi in pokazalo se je, da je lahko pogoj starosti nepravičen do določenih skupin ljudi,” je že ob predstavitvi programa stranke pojasnjeval Janez Šušteršič. V Državljanski listi se zavzemajo tudi za okrepitev drugega in tretjega stebra, kar bi lahko dosegli z davčnimi olajšavami.

Morda že 67 let

V stranki SD, katere minister Ivan Svetlik se je podpisal pod padlo pokojninsko reformo, ostaja ta reforma ena od najpomembnejših prednostnih nalog tudi za mandat prihodnje vlade. Pravijo, da si bodo tudi za naprej “prizadevali za doseganje upokojitvene starosti, ki je običajna v razvitih državah”. Predsednik stranke Borut Pahor je v enem od intervjujev tudi že napovedal, da nov predlog pokojninske reforme ne bo nujno enak kot ta, ki je padel na referendumu. Vse bo odvisno od odziva finančnih trgov. Če se bodo odzivali zmerno in zadržano, “bomo ostali pri 65 letih, drugače bo verjetno treba razmišljati o 67 letih starostne upokojitve”, je dejal Pahor.

V SD bodo pri pripravi nove reforme upoštevali postopnost in različnost med delavci, glede na to, na kakšnem delovnem mestu so zaposleni in koliko so bili stari, ko so začeli delati.

Pokojninska reforma, ki je padla ne referendumu, je bila dobra, ocenjujejo v Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića. “Mogoči so manjši popravki, vendar mislimo, da je v Sloveniji dozorelo spoznanje, da brez pokojninske reforme enostavno ne bo šlo, saj to, da je nismo sprejeli, draži naše dolgove,” sporočajo.

Brez povišanja starosti ne gre

Da je dvig upokojitvene starosti neizbežen, poudarjajo v strankah LDS in Zares. Dvig upokojitvene starosti na 65 let, kot je predvideval padli pokojninski zakon, je bila ustrezna rešitev, se strinjajo v obeh strankah. Dobre so bile tudi rešitve, da je treba pokojninsko blagajno očistiti izdatkov, ki ne temeljijo na zavarovanju, hkrati pa iz zakona izvzeti možnosti odloga plačil prispevkov ter razširiti obdobje za izračun osnove.

Brez povišanja upokojitvene starosti ne bo šlo, ocenjujejo v SLS: “Edini alternativi dvigu upokojitvene starosti in višji zahtevani delovni dobi sta bodisi nižanje pokojnin, kar za SLS zagotovo ni sprejemljivo, bodisi večja obremenitev podjetij z višino prispevkov, kar bi pomenilo še večji padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.” Tudi v SLS poudarjajo, da je treba pri zaostrovanju pogojev za upokojitev upoštevati zahtevnost posameznih poklicev.

V Desusu, kjer so zaradi nestrinjanja z usklajevanjem pokojnin zavrnili pokojninsko reformo, menijo, da je postopen dvig upokojitvene starosti na 65 let nujen. Za vzdržnost pokojninske blagajne bi na kratki rok tudi oni izločili vse izplačila, ki ne temeljijo na zavarovanju. Prilive bi povečevali tudi z ukinitvijo drugega stebra, od katerega imajo po njihovem korist le družbe za upravljanje. V pokojninsko blagajno bi preusmerili tudi prihodke Kapitalske družbe.

V zunajparlamentarni NSi ne verjamejo, da lahko finančno vzdržni sistem dosežemo le z zaostrovanjem pogojev za upokojitev. S povečevanjem števila zaposlenih je treba povečati tudi število vplačnikov v blagajno. Tudi oni poudarjajo, da je treba pri spremembi pogojev za upokojitev upoštevati naravo dela, ki ga opravlja posameznik.

Samosvoj predlog pa prinaša stranka SMS - Zeleni. Dvig starostne meje za upokojitev je sprejemljiva le, če jo spremljajo strukturni posegi, kot so prilagojena delovna mesta za starejše, skrajšan delovnik, podporni centri za starejše, se z ostalimi strankami strinjajo SMS - Zeleni. Njihova dodana vrednost pa bi bila univerzalna pokojnina, ki bi pomenila izplačevanje pokojnin v enakem znesku za vse upravičence.

JANA KREBELJ