Pol dajo pridelovalci, pol pa doda država

Svet
, posodobljeno:

V parlamentarno proceduro prihaja zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki ga je vlada sprejela na svoji zadnji seji v lanskem letu. Zakon v kmetijskem in živilskem sektorju večinoma sprejemajo z naklonjenostjo, saj pričakujejo, da bo (končno) uredil razdrobljeno področje kmetijskih in živilskih pridelkov in izdelkov.

Promocija slovenskih pridelkov in proizvodov v Milanu
Promocija slovenskih pridelkov in proizvodov v MilanuLeo Caharija

SLOVENIJA> Z zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov želi vlada vzpostaviti sistematično komuniciranje med pridelovalci hrane in potrošniki, kar naj bi vplivalo na izboljšanje informiranosti o pridelavi, predelavi, kakovosti in varnosti hrane, pomagalo potrošnikom pri odločanju o nakupu, spodbujalo lokalno pridelavo in potrošnjo ter nenazadnje okrepilo konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne panoge.

Ob splošni še promocija shem

Sistematično promocijo naj bi izvajali za sektorje mleka, mesa, sadja, vrtnin, vina, oljčnega olja, krušnega žita in medu. Po zakonu bosta ločeni dve vrsti promocije: skupna splošna promocija (generična), s katero bodo zagotovljene informacije o prehranjevalnih koristih kmetijskih proizvodov in njihovi priporočeni rabi, ter promocija pridelkov in izdelkov iz shem kakovosti in prostovoljnih označb (geografske označbe in označbe porekla).

Država bo za izvajanje promocije ustanovila svet za promocijo, ki ga bodo sestavljali predstavniki reprezentativnih sektorskih organizacij. Ključna vloga sveta bo zagotavljanje vpliva na načrtovanje in izvajanje promocije s strani zavezancev za plačilo prispevka za promocijo. Zakon naj bi namreč določil višino obveznega prispevka, ki ga bodo morali plačevati kmetovalci in živilsko-predelovalni obrati. Zelenjadarji in sadjarji naj bi tako plačevali prispevek na hektar, če imajo več kot pol hektarja njiv ali 0,3 hektarja intenzivnih sadovnjakov. Vinogradniki in oljkarji bodo prispevek plačevali od pridelanega grozdja oziroma oljk, rejci govedi, prašičev, drobnice in perutnine na glavo živali, oddanih v zakol, čebelarji pa po čebeljih družinah. Višino prispevka bo enkrat letno določila vlada.

Pobiranje prispevkov bo v domeni koncesionarja, ki ga bo izbrala vlada. Koncesionar bo tudi operativno izvajal promocijo, za katero bo država iz proračuna prispevala še enkrat toliko, kot bo zbranega denarja pri kmetovalcih in predelovalcih. Ko bo zakon polno zaživel - predvidoma v letu 2013 - naj bi šlo za promocijo pet milijonov evrov, od tega polovica za generično promocijo.

Ugodni odzivi

Kmetijsko gozdarska zbornica zakon podpira. Njen podpredsednik Branko Tomažič pravi, da bodo z novimi vzvodi dopolnili njihovo akcijo Kupujmo domače. Dodaja, da pričakujejo, da ne bo prihajalo do prelivanja promocijskega denarja med posameznimi sektorji. Da je zakon nujen, pravijo tudi v Zbornici živilskih in kmetijskih podjetij pri GZS, kjer si obetajo, da bodo z njegovimi učinki nadgradili svojo akcijo Kupujem slovensko. Dušan Brejc iz Vinske družbe Slovenije, ki združuje velike slovenske kleti, meni, da bi z generično promocijo vina končno lahko stopili na pot promocije Slovenije kot vinske destinacije in zajezili kaotično, brezciljno in stihijsko promocijo. Zakon je manj sprejemljiv za Združenje družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije. Po besedah njihovega sekretarja Bruna Gaberška pogrešajo obvezo za prispevek trgovcev in gostincev, ki jim v verigi od pridelovalca do kupca pogosto pripada levji delež zaslužka.

SAŠO DRAVINEC