Pol odstotka dohodnine za nevladne organizacije
Konec leta se izteče rok, do katerega je možno 0,5 odstotka odmerjene dohodnine za leto 2012 nameniti nevladnim in še nekaterim drugim organizacijam. Letos je upravičencev za nakazilo pol odstotka dohodnine največ doslej, kar 5097, prav vsako leto, odkar poznamo ta sistem, pa je največ denarja prejela Slovenska Karitas.
LJUBLJANA> Podatke je zbral Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), pol odstotka dohodnine pa je nevladnim organizacijam mogoče nameniti od leta 2007.
Po podatkih s prvega oktobra je bilo do 0,5 odstotka dohodnine upravičenih 5097 prejemnikov, od tega 4889 nevladnih organizacij, 78 sindikatov, 55 verskih skupnosti in 75 političnih strank. To je tudi najvišja številka upravičencev doslej, saj se je ta prejšnja leta gibala med 4100 in 4300. Omenjeni del dohodnine je mogoče razdeliti med največ pet nevladnih organizacij. Odločitve o donaciji dela dohodnine ni treba potrjevati vsako leto znova, ampak velja do preklica.
Med strankami največ dobi SD
Lani se je za to, da bo del dohodnine oddalo neprofitnim organizacijam, odločilo 327.856 oziroma 32,61 odstotka dohodninskih zavezancev. Največ, kar 157.000 evrov, so ljudje namenili Slovenski Karitas, ki je na prvem mestu med prejemniki že od leta 2007. Lani se je na drugo mesto prebilo društvo Rdeči noski (slabih 85.000 evrov), ki je s tega mesto zrinilo Unicef Slovenija.
Med prvo deseterico so ponavadi še društva Sonček, Europa Donna, SOS Telefon in zveza prijateljev mladine, vanjo se praviloma uvršča tudi ljubljanska nadškofija. Med vsemi političnimi strankami pa je prav vsako leto od 2007 dalje največ dohodninskega denarja prejela SD.
Peter Tomažič iz Slovenske Karitas razlog za to, da že od same uveljavitve take dohodninske ureditve dobivajo največ denarja, vidi v razvejanosti in razvitosti njihove humanitarne mreže po celi državi. Z denarjem, ki jih dobijo od dohodnine, poskušajo poravnati stroške, ki jih drugače ne bi mogli. Vsaka škofijska Karitas pa se sama odloči, kam natančno ta denar razporediti.
Več podatkov o tem, kako nameniti 0,5 odstotka dohodnine in komu vse se jih lahko nameni, je mogoče najti na spletni strani dobrodelen.si.
Največ za Karitas in Rdeče noske
Prihodki dohodnine v sklopu celotne realizacije Slovenske Karitas pomeni nekaj odstotkov. Torej to ni bistven vir, je dejal Tomažič, a na drugi strani poudaril, da so za ves denar, ki ga dobijo, sploh v zadnjih letih, ko se potrebe tako drastično povečujejo, hvaležni in je dobrodošel prav vsak evro. “Lahko bi potrojili pomoč, pa še zmeraj ne bi mogli pokriti teh potreb, s katerimi ljudje k nam upravičeno prihajajo,” je povedal. Tudi letos zato stavijo na zvestobo svojih darovalcev.
Ljudje Rdečim noskom po mnenju vodje projekta Livije Rojc Štremfelj zaupajo, ker so vedno bolj prisotni. Leta 2007 so imeli le en reden program, danes jih imajo že 13, kar pomeni, da so pred petimi leti opravili 70 vizit, sedaj pa jih imajo približno 500 ali 600. Z novim letom nameravajo odpreti še pet novih programov.
Vzrok za vse večjo prepoznavnost vidi tudi v tem, da med vizito, če ni dovolj otrok, obiščejo odrasle. Vabijo jih v šole, na vizite odhajajo v domove za ostarele. Denar, ki ga dobijo z dohodnino, jim omogoča izvajanje kar polovice sedanjih programov, zato je zanje zelo pomemben.
12 milijonov evrov
Masa denarja 0,5 odstotka vse slovenske dohodnine znaša približno 12 milijonov evrov, svojega pol odstotka pa nameni približno tretjina dohodninskih zavezancev, so še zapisali v CNVOS. Približno osem milijonov evrov tako konča v državnem proračunu, čeprav se jim je država že odpovedala, dodajajo v zavodu. Podatki kažejo, da se vsako leto vse več ljudi odloča, da bodo kateri od organizacij namenili svoj del dohodnine.
Direktor CNVOS Goran Forbici je ob tem poudaril, da je skupna masa 0,5 odstotka vse slovenske dohodnine kaplja v morje v primerjavi s celotnim proračunom. Vendar bi s simbolnega vidika po njegovem mnenju bilo nekaj izjemnega, “če bi se mnogo več Slovencev kot doslej odločilo ta denar raje podariti nevladnim organizacijam namesto aktualni oblasti”.
“Vlada, ki tako očitno tepta z ustavo zajamčene pridobitve socialne države in ljudi potiska pod minimum, si tudi sama več kot minimuma ne zasluži,” je namreč prepričan Forbici.
Slovenija zaostaja za drugimi državami
Ob tem opozarja na podatke, ki kažejo, da številne države poznajo oblike davčnih spodbud v korist nevladnim organizacijam. Rezultati so po oceni CNVOS zaskrbljujoči, saj povedo, “da zelo zaostajamo za državami Evropske unije in tudi Balkana”.
Na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Litvi je nevladnim organizacijam mogoče nameniti kar dva odstotka dohodnine, na Poljskem in v Španiji pa en odstotek. Pol odstotka dohodnine po podatkih CNVOS poznata le še Italija in Portugalska, vendar pa imata obe državi še splošne davčne olajšave za donacije nevladnim organizacijam.
STA