Poletna šola vizualnega na gradu Ozeljan

OZELJAN > Poletna šola vizualnega je oblika izvenšolskega usposabljanja na področju sodobnih metod snemanja avdiovizualnega gradiva, analize in montaže. Namenjena je dijakom in študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo video ali foto kamero oziroma vizualno gradivo, ki ga sami izdelujejo. Šolo vodita dr. Naško Križnar, etnolog in vizualni antropolog v Avdiovizualnem laboratoriju Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, in Miha Peče, umetnostni zgodovinar, sociolog kulture, cineast ter sodelavec avdiovizualnega laboratorija. Šolo prirejajo novogoriška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Avdiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU.

Letos na desetdnevni šoli deluje šest udeleženk z različnimi strokovnimi ozadji, od etnologije, ekologije do novinarstva. Tematsko so se lotili treh sklopov: na videokamero so dokumentirali stari mlin v vasi ter se pogovarjali z lastnikom in ljudmi, ki se še spominjajo časov, ko je mlin deloval. Druga dvojica se je ukvarjala z balinarstvom v vasi kot eni osrednjih družabnih dejavnosti (moških) in tudi središčnih javnih prostorov, tretja dvojica pa je posnela intervju z danes 80-letnim Ninijem Mladovanom, nekdanjim motoristom, ki v svoji delavnici neprekinjeno razmišlja o motorjih.

Neposreden stik

Poletna šola vizualnega, ki že drugo leto poteka v Ozeljanu blizu Nove Gorice, se bo v prihodnje še bolj približala življenju v vasi, neposrednemu stiku z ljudmi, pravi Naško Križnar. Ta stik so namreč v vseh prejšnjih letih, ko je šola potekala v Novi Gorici, pogrešali.

Zamisel šole temelji na predpostavkah sodobne vizualne etnografije in vizualne antropologije. “Današnja vizualna tehnologija omogoča, da se raziskovalec približa ljudem in različnim kulturnim pojavom, ne da bi jih pretirano zmotil,” pove dr. Križnar in doda, da se tudi sicer v stroki vedno več dokumentira na video nosilec, raziskave so aplikativne. “Tudi naš inštitut se usmerja v raziskave, ki so vse dostopnejše javnosti.” Tudi na evropski ravni je vedno več portalov, kjer je kulturna dediščina prikazana s pomočjo avdiovizualnega gradiva.

Doslej 76 filmov

Dr. Križnar glede glavnih nalog današnje vizualne etnografije pove, da ne gre samo za raziskovanje novih načinov vizualne reprezentacije kulture s pomočjo vseh oblik vizualne tehnologije, vključno z mobilnimi telefoni, digitalnimi fotoaparati in malimi kamerami, temveč za odkrivanje, katere vsebine so najprimernejše za vizualno dokumentiranje. Niso namreč vse enako primerne. “Avdiovizualno beleženje ljudi med govorjenjem je eno najizivalnejših področij vizualne etnografije,” je prepričan. To sta potrdili tudi udeleženki šole Tina Popovič in Katja Preša, ki sta se balinarstva lotili prav s pomočjo izjav vseh “vpletenih”.

Doslej, v štirinajstih letih obstoja šole vizualnega, je nastalo 76 filmov, projekcija letošnjih pa bo jutri ob 17. uri na gradu Ozeljan.

KLAVDIJA FIGELJ