Politično aktivni bodo tudi tisti na kavču
Dostop do referenduma je v Sloveniji prelahek, se strinjajo politične stranke, ki zlasti zaradi groženj z novimi referendumi, ki postavljajo pod vprašaj katero koli reformo, kažejo pripravljenost za spremembo referendumske zakonodaje. Najbolj se razhajajo pri kvorumu.
LJUBLJANA > Predlog, ki ga je v začetku tedna političnim strankam poslal predsednik državnega zbora Gregor Virant, govori o 40-odstotnem kvorumu. Da bi bil referendum veljaven, bi se ga torej moralo udeležiti vsaj 40 odstotkov vseh volilcev.
Kampanja tudi za abstinenco
Odkar je Slovenija samostojna, se je v državi zvrstilo 19 referendumov. Rekordna, a še vedno le 60-odstotna, je bila udeležba na referendumih za vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo. Večina ostalih referendumov ni dosegla, oziroma je komaj za las presegla 40-odstotno udeležbo, kolikor naj bi po novem predlogu znašal kvorum za veljavnost izida. Najmanj volilcev, komaj enajst odstokov, se je udeležilo referenduma o pokrajinah.
Za takšen kvorum so se opredelili v Virantovi DL in Jankovičevi PS, pomisleki pa prihajajo iz treh vladnih strank. “Če bo kvorum previsok, bodo lahko referendum odločili tisti, ki jih javno odločanje ne zanima in se referenduma ne bi udeležili,” opozarjajo v SDS, kjer so se sicer v predvolilni kampanji izrekali proti spremembam na področju referenduma, zdaj pa jim ne nasprotujejo.
Možne negativne posledice kvoruma so še temeljiteje analizirali v SLS. “Pri sprejetju kvorumske omejitve bi kaj hitro prišlo do situacije, ko bi nasprotniki referenduma v sklopu kampanje pozivali k neudeležbi in na ta način prek zahtevanega kvoruma naredili referendum neveljaven,” opozarja njihov poslanec Mihael Prevc.
Le še pravica za 40.000 državljanov
Kvorumu nasprotuje tudi NSi, saj meni, da morajo na referendumu odločati tisti, ki se ga udeležijo. V Desusu določitev kvoruma puščajo kot odprto vprašanje. Razpravo o tem pričakujejo tudi v SD, kjer pa imajo izdelan svoj predlog rešitve. “V predlogu SD je zapisan 25-odstotni kvorum oziroma četrtina glasovalnih upravičencev,” je pojasnil vodja poslancev SD Janko Veber.
Ostale rešitve, ki jih je pripravil Virant, strank ne delijo zelo. Po novem naj bi pravica zahtevati referendum ostala le še 40.000 državljanom, izgubili pa bi jo poslanci in državni svetniki. Poslanci in svetniki že “v okviru zakonodajne veje oblasti, s sprejemom zakona, v celoti izvršijo svojo zakonodajno funkcijo,” strinjanje z omejitvijo kroga predlagateljev podkrepi vodja Desusovih poslancev Franc Jurša.
Referendum o družinskem zakoniku (2012): 30,3 odstotka. Referendumi o pokojninski reformi, delu na črno in o arhivih (potekali so na isti dan) (2011): 40,4 odstotka. Referendum o malem delu (2011): 34 odstotkov. Referendum o RTV (2010): 14,8 odstotka. Referendum o arbitražnem sporazumu (2010): 42,7 odstotka. Referendum o pokrajinah (2008): 11 odstotkov. Referendum o zavarovalnicah (potekal je hkrati s predsedniškimi volitvami 2007): 58 odstotkov. Referendum o RTV (2005): 30,7 odstotka. Referendum o izbrisanih (2004): 31,4 odstotka. Referendum o odpiralnem času trgovin (2003): 27,5 odstotka. Referenduma o vstopu v EU in Nato (2003): 60,4 odstotka. Referenduma o železnicah in telekomunikacijah (2003): 31,1 odstotka. Referendum o oploditvi samskih žensk (2001): 35,6 odstotka. Referendum o termoelektrarni Trbovlje (1999): 27,3 odstotka. Referendum o volilnem sistemu (1996): 37,9 odstotka.
Stališče, da bi referendum smelo zahtevati tudi 60 poslancev (tako imenovana ustavna večina) so izpostavili v SD, SLS in NSi. S takšnim referendumom bi lahko poslanci pri državljanih preverili, ali je bila njihova odločitev, ki se je nanašala na pomembnejše teme kot so denimo evropske integracije, pravilna.
Vse je še odprto
Nobena parlamentarna stranka tudi ne nasprotuje oženju nabora tem, ki se lahko znajdejo na referendumu. Virant je predlagal, da referendum ne bi smel potekati o nujnih ukrepih, ki se nanašajo na primer na obrambo države ali posledice naravnih nesreč. Prav tako ne bi smelo biti referenduma o zakonih fiskalne narave in o zakonih, katerih nesprejetje bi povzročilo neustavne posledice, zlasti na področju spoštovanja človekovih pravic in svoboščin.
Za PS je najpomembnejša prav zadnja točka. Svojo podporo spremembam referendumske zakonodaje bo največja opozicijska stranka pogojevala izključitvi možnosti referenduma o vprašanjih, ki zadevajo človekove pravice in svoboščine. Enako menijo tudi v SD, zato pričakujejo, da bo v razpravo o spremembah vključena stroka za to področje.
Upoštevanje pogojev, ki jih postavljata PS in SD, je toliko pomembnejše, ker bo moral DZ najprej z dvotretjinsko večino glasov poslancev spremeniti ustavo, nato pa še področne zakone. Vsi Virantovi predlogi so za zdaj še v fazi usklajevanj, so na naše poizvedbe poudarjali v strankah in tako dali vedeti, da so vse možnosti za sklepanje kompromisov še odprte. Predsednik DZ sicer pričakuje, da se mu bo uspelo s strankami o predlaganih spremembah uskladiti do poletnih parlamentarnih počitnic.
JANA KREBELJ