Pomagajmo žabicam čez cesto
Pomlad je čas selitev žab, pupkov in krastač iz zimskih prezimovališč na mrestišča v bližini mlak in drugih voda, kamor dvoživke odložijo skupke jajčec oziroma mreste. Pot do mrestišč je dolga in žabe so velikokrat primorane prečkati cestne odseke, kjer pa jih pogosto dočaka smrt pod avtomobilskimi kolesi.
MATAVUN, RIBNICA > Zato je nastala vseslovenska akcija Pomagajmo žabicam, ki ji je sledilo tudi 15 domačinov iz krajev med Matavunom in Ribnico v Vremski dolini, ki so čez cesto pomagali približno 300 žabicam.
V četrtek in petek se je 15 prostovoljcev odpravilo na pomoč žabam, ki prečkajo zelo nevarno cesto med Matavunom in Ribnico. Po približni oceni udeleženke akcije Vesne Matevljič so rešili približno 300 žab, večinoma navadnih krastač. “Morija po cestah pa je res velika, predvsem med Bujami, odcepom za Suhorje in Ribnico,” je povedala Matevljičeva. Na pomoč žabam so se odpravili zvečer, ko je manj prometa, opremljeni z odsevnimi jopiči, svetilkami in vedri. Niso pa dobili “žegna” Policijske postaje Sežana, ki meni, da je zaradi ogrožanja prometa tovrstna aktivnost v domeni vzdrževalca ceste, je povedala Matevljičeva.
V prihodnjih dneh se prostovoljci ne bodo več odpravili na cesto, so pa na približno 200 metrih v bližini Žagarjevega mlina postavili improvizirane mreže, s katerimi so nekoliko zajezili prehod žab, ki jih bodo nato prenesli v mrestišča čez cesto.
Čeprav na Policijski postaji Sežana niso mogli prezreti zakonskih določb o varnosti v cestnem prometu, so vseeno podprli aktivnosti, ki jih je 15 prostovoljcev izvajalo za zaščito žab v času mrestenja. Glede pomoči, ki jo nudijo policisti akciji v Smledniku, pravijo, da jo bodo v prihodnje lahko nudili tudi na Sežanskem, le prostovoljci jih morajo predčasno seznaniti s predvidenimi aktivnostmi. Prostovoljcem policisti predlagajo, da podajo predlog na Direkcijo za državne ceste za označitev odsekov, kjer žabe največkrat prečkajo cesto in v doglednem času bi lahko za prečkanje uredili tudi ustrezne prepuste. “Pri pripravi teh predlogov smo pripravljeni pomagati”, je povedal komandir Policijske postaje Sežana Jožef Muhič.
Lokalni akciji se je pridružil tudi Tomaž Zorman iz Parka Škocjanske jame, kjer že več let opažajo pomor žab. Po njegovem mnenju bi težavo lahko rešili, če bi očistili kanale pod cesto in postavili mreže na najbolj kritičnih točkah ter tako občutno izboljšali prometno varnost zaradi velikega števila žab na cesti, je povedal.
Pred nekaj leti so podobne akcije, v katerih so čez cesto prenašali žabe, organizirali na Bistriškem. Na odseku ceste, na tako imenovanem “žabjem klancu” pod Harijami, pa so leta 2007 po nalogu direkcije za ceste uredili podhode za žabe, cesto pa ogradili. Na Koprskem kot najbolj črna točka za žabe izstopa cesta na relaciji Vanganel-Čentur v bližini vanganelskega jezera.
700 kritičnih točk v Sloveniji
Društvo Žverca iz Škofje Loke in spletni portal Bodi eko sta se letos povezala in na spletu objavila zemljevid kritičnih črnih točk v Sloveniji, kjer prihaja do največjih masakrov žab. Takih točk je po besedah Zale Prevoršek, predsednice društva Žverca, v Sloveniji približno 700 na 7000 kilometrih cest. Ideja akcije Pomagajmo žabicam je, da posamezniki, ki živijo v bližini takih mest, te označijo na zemljevidu ter se po možnosti lokalno organizirajo in pomagajo žabam čez cesto ter s tem zmanjšajo število povoženih žab.
Društvo Žverca, ki je v Hrašah pri Smledniku letos že četrtič organiziralo akcijo pomoči žabam, pa imajo - drugače kot v Vremski dolini - nadvse pozitivno izkušnjo s policijo. Policisti celo na najbolj izpostavljenih točkah postavijo radarje ter v času pobiranja žab nadzorujejo promet.
BILJANA PAVLOVIĆ