Poročilo: Skoraj polovico Evrope ogroža suša, med huje prizadetimi tudi Slovenija

BRUSELJ > Kot piše v poročilu, so na 47 odstotkih ozemlja Evrope dosegli opozorilne vrednosti za sušo, v 17 odstotkih regij, ki jih obravnava dokument, pa so v polni pripravljenosti. Ta skupni 64-odstotni delež izpostavljenosti prispeva tudi k obsežnemu širjenju območij požarne ogroženosti po vsej EU.

Sedanja suša je najhujša v zadnjih 500 letih

Strokovnjaki ocenjujejo, da je sedanja suša najhujša v zadnjih 500 letih, je danes sporočila Evropska komisija. "To je seveda le prva ocena, ki jo moramo potrditi s končnimi podatki ob koncu sezone," je dejal tiskovni predstavnik komisije Johannes Bahrke.

Države oz. regije, ki jih je suša najhuje prizadela, so Španija, Francija, osrednja in severna Italija, osrednja Nemčija, Madžarska, Romunija, Slovenija in Hrvaška.

Na teh območjih se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem dežja, poleg tega so bile v času cvetenja in zorenja pridelkov še visoke temperature oz. vročinski valovi, kar ima za posledico zmanjšanje letine, ugotavlja JRC. Ob tem navaja, da bodo še posebej prizadete letine koruze, soje in sončnic.

V preostanku Evrope, ki ga je tudi že prizadela suša, so pogoji stabilni.

Na ravni EU so trenutne napovedi donosa koruze, soje in sončnice tako od 12 do 16 odstotkov pod petletnim povprečjem. Velik primanjkljaj padavin je povzročil znižanje vodostaja skoraj vseh rek po Evropi, kar je prizadelo tako energetski sektor kot tudi rečni promet.

Na zahodu evrosredozemske regije višje temperature in manj padavin najverjetneje do novembra

Znanstveniki napovedujejo, da se bodo na zahodu evrosredozemske regije z višjimi temperaturami in manj padavinami kot običajno najverjetneje soočali do novembra. Več držav članic EU je zato že sprejelo ukrepe za omejitev vode.

Dodajajo, da so nedavne padavine sredi avgusta na nekaterih območjih omilile sušo, da pa so jih marsikje spremljale nevihte, ki so zmanjšale ali izničile blagodejen učinek dežja.