Poročilo svari pred vse bolj avtoritarnim svetom, stanje demokracije slabše tudi v Sloveniji
Svet postaja vse bolj avtoritaren, saj so postali nedemokratični režimi še bolj predrzni v svojem zatiranju, več demokratičnih držav pa beleži nazadovanje demokracije zaradi omejevanja svobode govora in slabljenja vladavine prava, piše v poročilu Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah. Razmere se slabšajo tudi v Sloveniji.
STOCKHOLM > Inštitut s sedežem v Stockholmu svari pred vse bolj avtoritarnim svetom. Številne države so oslabile vladavino prava in omejile svobodo govora, to pa bi lahko postala nova normalnost zaradi omejitev zaradi pandemije covida-19, dodajajo v danes objavljenem poročilu.
Že peto leto zapored so zabeležili več držav, ki se premikajo v smeri avtoritarnosti, kot tistih, ki se premikajo v smeri demokracije. Število tistih, ki se premikajo v smeri avtoritarnosti, je kar trikrat višje od tistih, ki se premikajo v smeri demokracije.
Kljub temu je demokracija odporna, so prepričani. Protesti so še vedno živi. Prodemokratična gibanja po svetu so se borila proti represiji, pojavila so se gibanja v boju proti podnebnim spremembam in proti rasnim neenakostim. Kljub omejitvam je tri četrtine držav med pandemijo beležilo proteste, so zapisali.
Številne države po svetu so uvedle tudi demokratične novosti, med drugim so organizirale posebne načine oddajanja glasu na volitvah, ki omogoča izvajanje te pravice tudi v težkih razmerah.
Med najbolj zaskrbljujočimi primeri nazadovanja stanja demokracije v poročilu navajajo Brazilijo in Indijo. Skrbi pa jih tudi nazadovanje v ZDA ter treh članicah EU - Madžarski, Poljski in Sloveniji.
Inštitut v poročilu svari, da je nazadovanje demokracije v treh članic EU ustvarilo globoko in nevarno vrzel v temeljem dogovoru EU glede liberalnih demokratičnih vrednot in opozorilo na pomanjkanje učinkovitih orodij, s katerimi bi lahko naslovili nazadovanje demokracije v EU.
Slabšanje razmer v Sloveniji so zabeležili na več področjih, odkar je na oblast lani prišla SDS. Kot so zapisali, so vidnejši člani vlade vpleteni v spodkopavanje kritičnih medijev in akademske sfere, poskušali so se vmešati v neodvisne nadzorne inštitucije in se zapletli v diskurz, ki je nacionalističen in uperjen proti skupnosti LGBTIQ.
Med primeri so navedli tudi neplačevanje Slovenski tiskovni agenciji (STA), predloge reform medijske zakonodaje, ki bi ogrozila neodvisnost STA in RTV Slovenija, ter medije, povezane z Madžarsko.
Glede na graf so v poročilu zabeležili tudi nazadovanje na področju civilnih svoboščin, sodelovanja civilne družbe in neodvisnosti sodstva.