Poslance skrbi obremenjenost Slovenske vojske na Kosovu

LJUBLJANA> Julijski in avgustovski dogodki, ko je na dveh mejnih prehodih na severu Kosova prišlo do upora srbskih prebivalcev, so pokazali, da je prisotnost mirovnih sil Kfor na Kosovu še vedno nujna za zagotavljanje varnosti, "naključje" pa je hotelo, da so bili pri tem zelo dejavni tudi slovenski vojaki, je uvodoma pojasnila obrambna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič.

Pri tem je pohvalila odziv slovenskih vojakov - teh je na Kosovu približno 300 - in predvsem tedanjega poveljnika 23. slovenskega kontingenta, podpolkovnika Petra Einfalta za umiritev razmer na terenu. Te bi se, kot je dejala, lahko razpletle tudi drugače, če bi bil kdo drug na mestu slovenskega poveljnika, ki so ga razumeli vsi vpleteni, predvsem pa srbski protestniki.

Dobro organizirani protesti

Podpolkovnik Einfalt, ki se je prav tako udeležil seje odbora, je pojasnil, da so bili dogodki na severu Kosova pravzaprav dobro organizirani in da ni šlo za nikakršno spontanost. Po njegovem mnenju je bilo postavljanje barikad na severu Kosova, kjer živi približno 60.000 Srbov, vodeno iz Beograda, medtem ko so akcije kosovskih oblasti potekale pod blagoslovom ZDA.

Pojasnil je, da so srbske sile organizirane "po principu teritorialne obrambe," podobno, kot so bile organizirane slovenske sile pred 20 leti. Po ocenah v teh akcijah kosovskih Srbov sodeluje približno 3000 vojaških in policijskih obveznikov. Ogledali so si celo vajo postavljanja barikade, v kateri so sodelovali tudi ženske in otroci, je pojasnil podpolkovnik.

Preskušali so meje Kforja

Tudi septembrski dogodki, ko je na spornih mejnih prehodih Jarinje in Brnjak prišlo do nasilnih obračunov in uporabe strelnega orožja, po njegovih ocenah niso bile le demonstracije, ampak načrtno preizkušanje meja Kforja, kar so vodili organizirani srbski vojaki in policisti, je še zatrdil Einfalt.

Slovenski vojaki so najbolj usposobljeni

Sicer pa so bili po njegovih besedah slovenski vojaki v odgovorih na provokacije najbolje organizirani in usposobljeni od vseh ostalih vojakov v Kforju. Za ZDA je menil, da na Kosovo pošiljajo le še manj izkušene, "tretjerazredne" sile, saj da je ameriška pozornost sicer usmerjena predvsem v Afganistan.

Slovenski vojaki ne bi smeli biti tam

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je menil, da je ZDA pravzaprav v interesu, da Balkan ohranjajo nestabilen, saj s tem šibijo tudi položaj Evropske unije. Vendar pa to ne bi smelo biti v interesu Slovenije in zaradi tega tudi slovenski vojaki ne bi smeli biti "porinjeni v najbolj ogrožene dele Kosova". S slednjim se je strinjal tudi Robert Horvat.

Slovenija nima besede pri namestitvi vojakov

Jelušičeva jima je odvrnila, da slovenski vojaki na Kosovu nimajo več nacionalnih omejitev in da je odvisno od poveljnikov Kforja, katere enote bodo kje uporabili. Slovenija ima na Kosovu dve manevrski četi, ki predstavljata velik del premakljivih sil Kforja, ki sicer trenutno štejejo slabih 6000 vojakov. Nima pa slovenska politika več neposrednega vpliva, kam bodo slovenski vojaki poslani in kam ne, je pojasnila Jelušičeva.

Poleg tega niso bili ogroženi samo slovenski vojaki, ampak pred njimi tudi poljski, ukrajinski, maroški in drugi, je pristavil podpolkovnik Einfalt. Prvi, ki so bili napadeni z ostrim strelivom, so bili Poljaki, nemški vojaki v Kforju pa so bili prvi, ki so odgovorili s strelnim orožjem, ko je bil napaden ameriški vojak, je še pojasnil Einfalt. Streli pa so bili tudi zgolj opozorilni v zrak in ne v množico, je še pojasnil in dodal, da odgovor Kforja ni presegal "oboroženega in organiziranega" napada demonstrantov.

Rešitve morajo biti politične

Jelinčič je sicer opozoril tudi, da so razmere na Kosovu predvsem "velik političen problem", kjer bo v prihodnosti prihajalo do novih napetosti. Menil je, da bi lahko prišlo tudi do enostranske odcepitve severa Kosova, pri čemer pa se je vprašal, ali bi Slovenija enako pohitela s priznanjem, kot je v primeru razglasitve neodvisnosti Kosova.

Jelušičeva in predstavnica zunanjega ministrstva Alenka Košir sta menili, da razglasitev samostojnosti severa Kosova ne bi bila v interesu Srbije, bo pa verjetno prišlo do velike stopnje avtonomije tega območja. Prav tako sta se strinjali, da je treba iskati rešitve za zeleno mizo in predvsem vzpodbujati dialog med Beogradom in Prištino.

Jerovšek: Nekateri si želijo vojake v krstah

Predsednik odbora za obrambo Jožef Jerovšek (SDS) je tudi menil, da bi se razglasitev neodvisnosti severa Kosova Srbiji vrnilo kot bumerang po enakih zahtevah v Sandžaku na jugu Srbije in v Vojvodini na severnem delu. Sicer pa je menil, da "se ni mogoče znebiti vtisa, da si določene politične sile v Sloveniji želijo slabih novic oziroma krst z območij, kjer so slovenski vojaki," da bi se to izkoriščalo v predvolilne namene.

Slednje naj bi po ocenah Francija Keka letelo predvsem na njegovo stranko Zares. Jerovšku je zato odvrnil, da si v Zaresu res že dlje časa prizadevajo za umik slovenskih vojakov iz Afganistana, "ampak živih, ne v krstah".

STA