Poslanci podprli novelo zakona o varstvu kulturne dediščine

LJUBLJANA> Predstavniki vseh poslanskih skupin so se strinjali, da novela odpravlja neskladja z ustavnimi določbami. To, kot je v predstavitvi poslanske skupine SD povedal poslanec Samo Bevk, trdijo tudi strokovnjaki s področja kulturne dediščine.

V obstoječem zakonu o varstvu kulturne dediščine je bilo namreč določeno, da je arheološka najdba ali arheološka ostalina, ki je premičnina in ki jo kdor koli najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi, lastnina države. Na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo podala Vojni muzej Logatec in Numizmatično društvo Slovenije, je ustavno sodišče določilo odpravo neskladij, ki se tičejo lastništva arheoloških ostalin in obveznosti posedovanja dokazil o izvoru.

Prejšnji zakon nenaklonjen zbiralcem

Tokratni predlog pa dopušča tudi zasebno last, če imajo posestniki dokazila o načinu pridobitve lastninske pravice, je uvodoma povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn.

Prejšnji zakon je po Bevkovih besedah pomenil abolicijo za zbiralce, ki so po njegovem mnenju pomembni ohranjevalci kulturne dediščine. Zakonska ureditev in praksa bi morala med muzejskimi institucijami in zasebnimi zbiralci spodbujati sodelovanje. “Samo sankcije in zelo malo spodbud so kar opazen del privatnih zbiralcev odvrnile od sodelovanja,” je menil Bevk.

Kljub odpravi neustavnih določil, so poslanci opozorili na nekaj nejasnosti in slabosti zakona in podali nekaj predlogov. Bevk predlaga ministrstvu, pristojnem za kulturo, da opravi analizo, ki bi pokazala prednosti in slabosti obstoječega zakona.

Kako ugotoviti izvor

Po besedah Tamare Vonta (Pozitivna Slovenija) je predlagana novela zakona mestoma nekonsistentna in prinaša neustrezne rešitve v zvezi s predlagano definicijo dokazila o izvoru. Nejasno se ji zdi definiranje dokazil o izvoru. Nekateri dokumenti so, kot meni, za dokazovanje lastništva oziroma pravice do posesti, hrambe predmeta vprašljivi ali celo povsem irelevantni. Ob tem sta po njenem mnenju vprašljiva predvsem izjava prejšnjega lastnika in fotografija ali posnetek, ki po njenih besedah ne pomeni dosti za dokazovanje lastništva.

Marjana Kotnik Poropat (Desus) je menila, da spremembe zakona ne posegajo v njegovo temeljno vsebino, pozdravila pa je dopolnitev, da lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju določenega ukrepa varstva brez javnega poziva, če je zaradi hude ogroženosti kulturne dediščine to potrebno. To dopolnitev - dodelitev diskrecijske pravice ministra - je pozdravil tudi Mihael Prevc (SLS), ki je menil, da je to zelo pomembna določba.

S predlogom novele zakona se je 8. novembra seznanil odbor DZ za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Med drugim so člani odbora sprejeli dodatno dopolnilo odbora, da se črta besedna zveza “in podobno”. S tem se, kot so izpostavili, odpravljajo nejasnosti. Dokazilo je torej lahko le izvedensko mnenje, izjava prejšnjega lastnika ali druge priče ali druga dokumentacija, kot je fotografija, posnetek, objava v publikaciji.

STA