Poslanci o davku na finančne storitve s cmokom v grlu
Državni zbor se je seznanil s predlogom novega davka, s katerim se bodo obdavčile finančne storitve. Opozicija novemu davku, od katerega si vlada obeta dodatnih 35 milijonov evrov proračunskih prihodkov, nasprotuje. V koaliciji bodo predlog podprli, pa čeprav s cmokom v grlu, kot je bilo slišati v razpravi.
LJUBLJANA> Predlog zakona o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oziroma provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev.
Banke bodo davek verjetno prevalile na občane
Bojan Starman (DL) in Patricija Šulin (SDS) sta predlog podprla z besedami, da gre za storitve, ki doslej sploh niso bile obdavčene. Banke bodo davek verjetno prevalile na občane, a gre za storitve, ki ne pomenijo prav visokega zneska, je dejal Starman. Podobno sta menila Jožef Horvat (NSi) in Marija Plevčak (Desus), ki se jima predlog prav tako zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, pri čemer pričakujeta določene popravke.
Poslancem SLS zviševanje davkov ni všeč, ker pa je poslovno okolje v Slovenji že tako preveč obremenjeno, novi davek sprejemajo s cmokom v grlu, je dejal Janez Ribič. Kot je pojasnil stališče svoje poslanske skupine, je vendarle treba poskrbeti tudi za določene dodatne prihodke v proračun. V nasprotnem primeru bi ob resni konsolidaciji javnih financ morali še bolj ostro poseči v krčenje odhodkovne strani proračuna, je menil.
PS: Ta davek bo dodatno prizadel banke
Alojzij Potočnik (PS) je predlog zakona označil kot še enega od primerov sprejemanja zakonodaje, ko vlada v državni zbor posreduje predloge, ki niso usklajeni s strokovno javnostjo. Tej se namreč zdi davek na finančne storitve neprimeren, je spomnil. Vladi je očital, da je za uvedbo tega davka izbrala najmanj primeren trenutek, saj bo dodatno prizadel banke, borzno-posredniške hiše in družbe za upravljanje skladov, ki jim je od začetka krize promet močno upadel.
Da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je poudaril tudi Matevž Frangež (SD). Novi davek bo povečal potrebo po administriranju in zvišal stroške računovodenja, s tem pa vodil v podražitev finančnih storitev. Posledično se bo zmanjšala aktivnost bank, je napovedal. “Na koncu bomo priča dražjim položnicam, podražitvi kreditiranja in odvrnitvi ljudi od dolgoročnih varčevanj. Vse skupaj bo rezultiralo v povečani sivi ekonomiji,” je še dejal poslanec SD.
STA