Poslanci pozivajo k ločnici med visokošolskimi in univerzitetnimi programi
Odbor državnega zbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je podprl resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011-2020. Poslanci koalicije so opozorili, da ni ločnice med visokošolskimi in univerzitetnimi programi, opozicija pa izpostavlja potrebo po konkurenci.
LJUBLJANA> Kot predvideva predlog resolucije, je treba bolje razmejiti univerzitetne in strokovne študijske programe ter institucije. Jelena Štrbac iz Študentske organizacije Slovenije je ob tem opozorila, da se pogosto dogaja, da so razlike za študente na takšnih dveh različnih programih samo pri vstopnih pogojih, predavanja in druge dejavnosti ter obveznosti pa se pri mnogih programih ne razlikujejo.
Nujna ločnica med univerzitetnimi in strokovnimi študijskimi programi
Tudi po mnenju poslanca Ljuba Germiča (LDS) je treba narediti ločnico med univerzitetnimi in strokovnimi študijskimi programi, saj je nedopustno, da se oba programa izvajata na enak način.
Da skupno izvajanje študija znižuje kvaliteto univerzitetnega študija, se je strinjal tudi rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik in dodal, da bodo lahko skupaj uporabljali prostore.
Grims proti omejevanju števila univerz
Branko Grims (SDS) nasprotuje, da se v resoluciji določa maksimalno število univerz. Ob pogojih in nalogah, ki jih morajo izvajati univerze, v predlogu besedila namreč piše, da trenutno razpoložljivi finančni in kadrovski viri pri nas omogočajo delovanje največ treh javnih univerz. S tem se želi po Grimsovem mnenju ohraniti sedanje stanje, kar predstavlja “velik strah pred konkurenco”. Kot pojasnjuje, je dolgoročno konkurenca edino, kar na nekem področju vzdržuje kakovost.
Univerza v Ljubljani se ne boji konkurence
Kot je ob tem poudaril Pejovnik, ni res, da se ljubljanska univerza bori za ohranitev sedanjega stanja, kot so ji v času javne razprave večkrat očitali. Vendar povečanje števila univerz po njegovih besedah postane zagotovilo, da se bo izboljšala kvaliteta ljubljanske univerze šele takrat, ko se bo povečalo število kvalitetnih univerz. “Univerza v Ljubljani se konkurence ne boji, Univerza v Ljubljani si konkurenco želi, ker bo to prispevalo k temu, da bomo še boljši,” je poudaril.
Večina poslancev ni podprla amandmaja, s katerim bi črtali to določitev glede števila univerz iz resolucije. So pa med drugim podprli številne amandmaje koalicije k drugem poglavju, ki govori tudi o visokošolskem sistemu, strukturi študija in financiranju.
STA