Posli v Ljubljani, možgani v Kopru
Za razvoj prvega produkta so fantje potrebovali skoraj dve leti, za drugega tri mesece, tretjega pa so razvili že v slabem mesecu dni. Tak je bil ritem dela v podjetju Genelitik d.o.o., ki je na trgu sicer šele pol leta, že zdaj pa se spogleduje ne le z domačim, temveč tudi evropskim trgom. Genske analize za boljšo kakovost življenja, ki jih ponuja, so še povsem neizkoriščena poslovna niša, pa tudi možnosti za prihodnjo nadgradnjo in razvoj ne manjka.
Ko smo vodstvo podjetja Genelitik pred tremi dnevi obiskali na sedežu inkubatorja ljubljanske univerze, smo jih presenetili sredi selitve. Potem ko so od svoje ustanovitve leta 2008 uživali poslovno podporo inkubatorjev, najprej primorske, zatem pa ljubljanske univerze, so danes nared, da se dokončno postavijo na lastne noge. Zavetje inkubatorja bodo v prihodnjih dneh zamenjali za nove, večje prostore, a tudi za nove poslovne izzive in večja tveganja.
Danijel Stojkovič, letnik 1983, iz Kopra, je diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Na univerzi na Primorskem je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, na novogoriški fakulteti pa opravlja doktorski študij iz molekularne genetike in biotehnologije. Njegova je zamisel o aplikaciji genetskih raziskav v prehrambene namene in zdravstveno preventivo, v podjetju Genelitik pa je zadolžen za spremljanje novosti na področju genetskih raziskav in razvoj novih produktov.
Na to se pripravljajo tudi kadrovsko, saj se bodo sedanjim petim zaposlenim že prihodnji mesec pridružili še štirje, med njimi tudi vrhunska znanstvenica s področja biogenetike. Kot zanimivost naj ob tem dodamo, da se je na razpis, ki so ga objavili na svoji spletni strani, prijavilo kar 500 kandidatov!
Kriza? Kaj je to?
Ko direktorja Genelitika Jureta Zadravca pobaramo, kako pri njih premagujejo krizo, samo zamahne z roko: “Drugačnih razmer sploh ne poznamo. Podjetje je nastalo v kriznih časih.” Prizna pa, da jih kot malo podjetje motijo predvsem omejitve pri pridobivanju bančnih kreditov in okorelost velikih gospodarskih sistemov, s katerimi bi želeli sodelovati.
Natečaj Podjetna Primorska, ki ga že peto leto zapored razpisuje Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP), je namenjen mladim, študentom, raziskovalcem, podjetnikom, akademikom in vsem Primorcem z inovativnimi idejami. Do 15. februarja morajo vsi zainteresirani na UIP oddati osnutek poslovnega načrta, med katerimi bo strokovna komisija izbrala 10 do 13 najboljših. Finalisti bodo zatem ob pomoči mentorjev in posebnega podjetniškega tečaja izdelali poslovni načrt, med katerimi bodo maja izbrali in nagradili tri najboljše. Prva nagrada natečaja je 6000 evrov in pol leta brezplačne uporabe pisarne v UIP, druga nagrada je prenosni računalnik in enoletna brezplačna uporaba poslovnega programa MiniMax, tretja pa poslovni mobitel in računovodske storitve v višini 1500 evrov. Novost letošnjega natečaja je izbor najboljšega poslovnega načrta za spin-off podjetje ter poslovnega načrta s področja integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij.
Glavni produkt Genelitika je analiza najpomembnejših genov, ki uravnavajo prehranjevanje in nakazujejo dedne nagnjenosti k različnim obolenjem. Pri tem gre v glavnem za preventivo, čeprav se po Zadravčevih besedah k njim pogosto obračajo tudi ljudje, ki že imajo zdravstvene težave.
“Očitno se ljudje danes še ne zavedajo dovolj dobro pomena, ki ga ima zdravje, in se z njim ukvarjajo, šele ko jih udari po glavi.” Že v isti sapi pa dodaja, da se to zavedanje v zadnjem času hitro spreminja, zato stavijo predvsem na preventivo in zdrav življenjski slog. “Tega pa je pravzaprav najteže spremeniti,” še dodaja.
Od ideje do produkta
Danijel Stojkovič iz Kopra je danes eden od treh lastnikov Genelitika in vodja razvoja. Še nedolgo tega, ko je kot študent kemije razmišljal, kje bi lahko našel poslovno nišo zase, pa genetika ni bila na prvem mestu. Pravzaprav je poslovni izziv iskal na različnih področjih, a je nazadnje vendarle pristal prav pri njej. Glede na izjemno količino znanja, ki se ga je na področju genetike nabralo v svetu, je zaznal nesorazmerje med količino znanja in omejenostjo njegovih aplikacijah v praksi. Genetske analize so namreč še do pred nekaj leti najpogosteje uporabljali pri določanju starševstva ali pri raziskovanju rodovnih korenin in iskanju izvornih plemenskih povezav z davnino. Le počasi se genetika uveljavlja tudi na področju reševanja prehranskih težav in izboljševanja kakovosti življenja.
Genelitik d.o.o. je bil ustanovljen leta 2008. V letu 2009 je ustvaril 176.000 evrov prihodka, v glavnem prek razpisov, saj svojih storitev še niso tržili. V letu 2010 je bil prihodek približno enak, vendar v glavnem iz naslova trženja. V lanskem letu so beležili 90-odstotno rast, pri čemer so upoštevali le prihodke iz poslovanja na trgu. Dobiček je bil minimalen, leta 2009 254 evrov, leto kasneje 500 evrov, tudi zaradi sprotnega vlaganja v razvoj.
Posebej vznemirljivo je bilo za Stojkoviča odkritje, kako skromne so aplikacije genskih znanj na področju zdravstvene preventive in prehranjevanja. Pa čeprav je prav v genomu tisti ključni zapis, ki je za naše prehrambene navade najpomembnejši. Izziv je bil kot na dlani. Pa ne le zaradi vse večje pozornosti, ki jo ljudje v modernih družbah posvečajo zdravju, temveč tudi zato, ker sodijo prehrambene težave, z debelostjo na čelu, med vse resnejša obolenja v svetu.
V relativno kratkem času je zasnoval gensko analizo, ki omogoča odkrivanje šibkih točk v metabolizmu posameznika, in s tem postavil temelje prihodnjemu podjetju.
Marko Koterle: “V Ljubljani je okolje bolj poslovno, resno, usmerjeno k cilju, v Kopru pa se vse odvija v bolj upočasnjenem ritmu.”
Prvi koraki ob podpori inkubatorja
Prva vrata, na katera je Stojkovič potrkal na svoji podjetniški poti, so bila vrata univerzitetnega inkubatorja Primorske, kjer se je osnutek njegovega poslovnega načrta uvrstil med deset najboljših. To je bila zanj prva potrditev, da je na pravi poti.
V tej fazi je v projekt pritegnil svojega nekdanjega sošolca, ekonomista Marka Koterleta, s katerim sta izoblikovala poslovni načrt in z njim vzela prvo nagrado na natečaju Poslovna Primorska. S tem sta se dokopala tudi do prvih finančnih virov za zagon dejavnosti. Potem je šlo le še navzgor: sodelovanje z Znanstveno-raziskovalnim središčem Univerze na Primorskem, opremljanje lastnega laboratorija, vzpostavljanje stikov z medicinsko fakulteto in Kliničnim centrom.
Leta 2008 pridobijo nepovratna sredstva iz Javnega sklada za podjetništvo, ki jih vložijo v nakup naprave za izolacijo DNA. S tem so ustvarjeni pogoji za véliki met: ustanovitev podjetja Genelitik in vstop na tržišče z inovativnim proizvodom, nutrigenomskim vodnikom.
Ko se Marko Koterle, sedanji operativni direktor Genelitika, spominja prvih korakov, priznava, da bi se brez podjetniške podpore inkubatorja veliko teže postavili na noge. “Inkubator nam je nudil ugodne poslovne prostore, pomagali so nam pri poslovnem načrtu, omogočili so nam prijave na razpise, do katerih sicer ne bi imeli dostopa, in podobno,” pravi in pri tem ne zanemarja pomena stikov, ki so jih vzpostavili v svojem inkubacijskem obdobju, predvsem z Univerzo na Primoskem.
Z geni nad debelost
Prva raziskava trga, ki so jo izdelali v Genelitiku in na podlagi katere so se odločili za prve poslovne korake, je pokazala, da bi se kar 80 odstotkov ljudi odločilo za nakup genskega testa, ki bi jim pomagal, da bi se ognili različnim obolenjem. Na podlagi tega je Stojkovič izdelal sistem obdelave 75 genov, ki so najpomembnejši za človekovo presnovo in iz katerih je moč razbrati prehrambena nagnjenja, pomanjkljivosti in šibke točke posameznega organizma.
“Vsak način prehranjevanja ima svoj prstni odtis v celicah, v njih oblikuje svoj profil,” pojasnjuje Stojkovič. “Ko pa imamo opraviti z večjo okvaro, ki povzroča težave, lahko nanjo vplivamo na različne načine, tudi s prehrano,” pravi. Vsak gen namreč nosi zapis za določeno funkcionalno enoto v telesu, vendar zaporedja genov ni mogoče spreminjati. Pač pa lahko s prehrano vplivamo na količino izločenih encimov, ki jih spodbudi posamezna različica gena. Pravzaprav je vpliv med količino izločenih encimov ter vrsto in količino hrane vzajemen: encimi vplivajo na presnovo hrane, hrana pa, nasprotno, na količino izločenega encima. Če torej jemo zelo mastno ali zelo sladko hrano, ali sámo zelenjavo ali zgolj beljakovine in podobno, se bodo profili, izraženi v genu, v celici kazali na različne načine. In na to lahko vplivamo tudi z nutrienti.
Danijel Stojkovič: “Imeli smo primer, ko je genska analiza pokazala odklon pri skoraj vseh genih, kar je skoraj nemogoče. Analizo smo ponovili, a z enakimi rezultati. Očitno lahko torej tudi kombinacija rizičnih genov izoblikuje pozitivno stanje in stabilno zdravje.”
Podobno je v primeru nagnjenosti k srčno-žilnim obolenjem, kjer igra glavno vlogo prevelika količina homocisteina v telesu. Če imamo v genih različico, ki preprečuje, da bi se homocistein pretvoril v druge neškodljive oblike, se ta kopiči v ožilju in ustvarja bolezenske pogoje. Z ustrezno prehrano pa lahko to tudi škodo občutno zmanjšamo. zatrjuje Stojkovič.
Podobne procese je moč z gensko analizo usmerjati tudi pri hujšanju, saj naj bi po nekaterih študijah z gensko analizo podkrepljeno hujšanje bilo dva- do trikrat učinkovitejše.
Personalizacija prehrane
Možnosti, ki se ponujajo iz osnovnega produkta, t. j. nutrigenomskega vodnika, je na pretek, je prepričan Zadravec, ki že razmišlja o širjenju storitev. Doslej so se namreč na njih obračali predvsem posamezniki, povečini - zanimivo - relativno zdravi ljudje, ki pa so želeli izboljšati svoj prehrambeni in življenjski slog. Čeprav na trg še niso vstopili z oglaševalskimi akcijami in svoje storitve prodajajo predvsem po internetu, se že razgledujejo tudi po večjih poslih, kot je ponudba personalizirane prehrane v hotelih, zdraviliščih in centrih dobrega počutja.
Čeprav gre za nadstandardne ponudbe, so pri Genelitiku prepričani, da jim strank ne bo zmanjkalo. “Ljudje se danes vedno bolj zavedajo pomena zdravja,” je prepričan Zadravec.
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
