Poslušalci so do grla siti laži
Plošča Na domači brjači (Radio Študent, 2010) Pivčanov Ana Pupedan, prvenec Eskobars (Mars Music, 2010) istoimenske portoroške zasedbe in antigravitacijski cede Against the Gravity (EJ Rec., 2010) internacionalnih Novogoričanov Elvis Jackson so postregli z udarno avtorsko kuliso pravkar odteklega leta. V kakšni kondiciji je slovenska glasba, so nam zaupali Pupedanc Marko Doles, Eskobarsov Jure Lesar in Elvisovc Buda.
>Kako razmišljate o zapovedanih “vročih” kvotah slovenske glasbe?
Marko - Ana Pupedan: “Od vedno prepevamo v slovenskem jeziku. Nikoli nam na kraj pameti ni prišlo, da bi se izražali v kakšnem drugem jeziku. Seveda smo v dolgoletni karieri naredili nekaj izjem. Občutek pa imam, da se na večini radijskih postaj vrtijo ene in iste skladbe, ki so povečini totalni ali pa delni ponaredki bolj ali manj znanih pesmi tujih izvajalcev. Glede kvot pa samo to: manj 'kiča' in več dobre slovenske glasbe, ki je ni tako malo, kot se mogoče zdi.”
Jure - Eskobars: “Naj radijske postaje odločijo, katero glasbo bodo vrtele.”
Buda - Elvis Jackson: “Kvote dejansko niso potrebne, če so uredniki usposobljeni in če imamo uravnoteženo medijsko sceno, v kateri je dovolj prostora za različne glasbene vsebine. Odločati bi dejansko morala kvaliteta in sporočilnost, ne zgolj komercialnost določene pesmi. Ker pa pri nas ni tako, smo seveda za to, da pripada slovenski glasbi čim več prostora, ob tem, da bi se število radijskih postaj morda celo zmanjšalo, saj večina ne ponuja raznovrstnosti, ampak le neprestano predvaja natančno isto playlisto. Kot zanimivost: Elvis Jackson v Sloveniji po uredniškem izboru sodimo na tuje lestvice, kar je svojevrsten absurd.”
> Je slovenska glasba v boljšem ali slabšem položaju kot pred osamosvojitvijo?
Ana Pupedan: “Slovenska glasba je od vedno v slabem položaju, ker so glasbeniki premalo iskreni. Najverjetneje pa je za tako slabo stanje poskrbela predvsem Slovencem dobro znana stara teta fovšija, in tako je tržišče raje sprejelo gastrbajterske glasbenike.”
Eskobars: “Pet let smo živeli pred osamosvojitvijo in v tistih letih nismo vedeli niti, kdo so Agropop, kaj šele da bi videli položaj glasbe v Sloveniji in ga primerjali z današnjim.”
Elvis Jackson: “Težko rečem, saj so se v zelo kratkem času zgodile velike spremembe na področju tehnologij in informatike. Sorazmerno pa sta se spremenila tudi razmišljanje ter odnos do glasbe na splošno. Če si včasih potreboval mesec dni, da si dobil LP ploščo, ki si jo moral naročiti v tujini, je danes za to potreben en sam klik in v nekaj minutah dobiš album želenega izvajalca, ki je poleg tega še brezplačen. Z vidika dostopnosti glasbe seveda to lahko jemljemo kot veliko prednost, vendar po drugi strani na ta način glasba počasi izgublja svoj čar oziroma vrednost. Nove generacije te prav zato, ker je glasba povsod dostopna in brezplačna, ne dojemajo z enako srčnostjo in spoštovanjem kot včasih. Edina pristna oblika, ki ostaja in bo verjetno še nekaj časa delovala na podoben način, so živi nastopi. Danes so mogoče dostopnejši kot kdajkoli prej in odpirajo več možnosti za predstavitev v svetu. Nenazadnje je tako kot na drugih izraznih področjih tudi tu svoje opravila globalizacija. Torej je slovenska glasba v primerjavi s časom pred osamosvojitvijo v marsičem na boljšem, v marsičem pa tudi na slabšem, predvsem zaradi velikosti in zasičenosti tržišča.”
>Je danes, v času vseprisotne krize, ponovno čas za angažirano glasbo? Ali ta lahko vpliva na družbo?
Ana Pupedan: “Naša glasba je bila in je vedno bolj angažirana. Ravno zaradi tega se nas mogoče večina medijev izogiba, saj se bojijo slišati resnico. Ni pa lepšega kot so obrazi zadovoljnih obiskovalcev koncertov, ki vedno znova potrjujejo, da je kakršnakoli angažiranost še kako pomembna, saj so že do grla siti laži, ki jih dandanes servira večinski medijski diskurz.”
Eskobars: “Mislim, da je v teh časih težko vplivati na družbo z umetnostjo. Najprej se mora izboljšati stanje v državi in povečati morala med ljudmi, da bodo lahko prisluhnili glasbi.”
Elvis Jackson: “Angažirana glasba je bila v družbi vedno prisotna in je na svojstven način izhajala iz aktualnega družbenega dogajanja ter posledično tudi vplivala na družbo. Glasba, ki prenaša globljo družbeno sporočilnost, je že od nekdaj nagovarjala ljudi na poseben način, saj je bila mnogokrat edini medij, ki se je lahko izognil cenzuri. Seveda ima tovrstna glasba učinek v specifičnih razmerah in v določenih krogih. Kot taka je lahko učinkovita in ima vpliv na širše družbeno dogajanje. Skratka, v času raznih 'kriz' ljudje razumemo, slišimo in dojemamo stvari drugače.”
>Kaj je za slovenskega glasbenika uspeh?
Ana Pupedan: “Za Ano Pupedan je uspeh, da se je obdržala celih osemnajst let v prvotni postavi in da vsi člani še vedno uživamo na odru. Od glasbe smo praktično odvisni: če so premori med koncerti predolgi in kak mesec ne nastopamo, dobesedno zbolimo in samo nastop je 'žauba', ki nam pomaga.”
Eskobars: “50 odstotkov uspeha je že, če glasbenik naredi dober album in s svojo skupino koncertira. Ostalih 50 odstotkov pa je žal denar.”
Elvis Jackson: “Vsakdo je skozi življenje deležen vzponov in padcev. Poglavitnega pomena pa je, kako spretno si sposoben krmariti nekje vmes, ne da bi izgubil tla plod nogami. Uspeh je po mojem mnenju zelo relativen pojem. Kar je danes za posameznika uspeh, že jutri to lahko ni več. Za nas je uspeh že to, da nas po mnogih letih ustvarjanja še vedno združuje velika želja po novih izzivih in da je še vedno veliko povpraševanja po naših koncertih. V poplavi neštetih glasbenih skupin po Evropi, smo uspeli ustvariti krog poslušalstva, ki vedno znova zahaja na naše koncerte in nam s tem neposredno daje energijo za nove nastope. Živimo z glasbo in tako izražamo svoje misli, ustvarjalnost ... Dokler bo tako, smo po svoje uspešni.”
> Koncert in album, ki sta vas v minulem letu najbolj prevzela?
Ana Pupedan: “Izdanih je bilo obilo dobrih albumov in težko je izbrati najboljšega. Ana Pupedan priporoča debitantski album dua Bakalina, imenovan Pakašnca, ki je res nekaj svežega. Od koncertov pa se nam je v spomin še najbolj vtisnil nastop skupine Grinderman v Križankah, ki jo vodi legendarni Nick Cave.”
Eskobars: “Koncert: Bob Dylan. Album: Franz Ferdinand Tonight.”
Elvis Jackson: “Koncert skupine Faith No More, s katero smo si poleg odra v Romuniji in Bolgariji delili tudi tistega na srbskem festivalu Exit. Ta je zagotovo pustil nepozabno sled na naši skupni glasbeni poti. Pri tovrstnih doživetjih te lahko prevzame več kot le odličen odrski nastop in kakovost albuma, gre za pristnost glasbene skupine, ki se odraža na vseh ravneh, tudi v odnosu s publiko, kolegi, sodelavci.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
