Pospešek za Hit, zavora za igralne salone
Na strategijo razvoja iger na srečo, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, se že vali plaz kritik. Mnogi ocenjujejo, da je pisana na kožo Hitu, lastniki igralnih salonov se jezijo, da omejuje njihov razvoj, nekateri pa napovedujejo, da bo z novo strategijo najkrajšo potegnil Casino Portorož. Strategiji nasprotuje celo ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
PRIMORSKA> Nova strategija razvoja iger na srečo sloni na predpostavki, da so igre na srečo lahko del turistične ponudbe, z degresivnim obdavčenjem pa da je mogoče stimulirati pomemben investicijski cikel v slovenskem turizmu. Vprašanje lastništva prirediteljev iger na srečo ostaja odprto in naj bi ga razrešili v postopku obravnave poznejših sprememb zakona o igrah na srečo v DZ. Načeloma naj bi ostala v veljavi pravila, po katerih naj bi igralnice ostale v večinski državni lasti, so pa predvidene tudi izjeme, denimo v primerih, ko bo šlo za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem.
Število koncesij se bo postopno zmanjševalo; usmerjali jih bodo v večje igralniške enote z dodatno turistično ponudbo, kar pomeni, da se bo število igralnih salonov zmanjšalo.
V novogoriškem Hitu strategijo šele preučujejo, saj njenih rešitev doslej niso poznali. Sklepajo pa, da sprejeta strategija le ni tista, o kateri je bilo nekaj časa govora tudi v medijih in “za katero smo se bali, da bi lahko bila za družbo Hit pogubna”.
Strategija po meri državnega Hita
Rado Pezdir, ekonomist in predsednik Društva za zaščito pravne države, je na nedavni okrogli mizi strategijo krepko okrcal. Prepričan je, da je napisana za reševanje podjetja Hit, saj priporoča, da se število koncesij za prirejanje iger na srečo zmanjša: “Nezakonito je, da Hit s strategijo dobiva svojo poslovno politiko.”
Strategija bo pogubna za igralne salone, pa ocenjuje Mitja Peternel, direktor igralnega salona Casino Riviera. Strinja se s tistimi, ki pravijo, da je strategija ukrojena po meri Hita. “Lastniki igralnih salonov smo ujetniki trenutnih razmer v igralništvu, zlasti pa položaja v Hitu, ki ga je treba reševati. Strategija onemogoča razvoj igralnih salonov, zato smo s tem dokumentom nezadovoljni. Mi imamo nared kar nekaj razvojnih projektov, a očitno bodo morali ostati v predalu,” se jezi Peternel.
Minister za finance Franc Križanič je ob predstavitvi strategije naštel predvidene kategorije dejavnosti in omenil, da bodo uspešni igralni saloni lahko prerasli v casinoje in v višje oblike organiziranosti.
Pojasnil je, da ta možnost še ni predvidena, a da bi jo lahko v strategijo vnesli kasneje. “Te rešitve torej ni, za naprej pa bomo videli, če bo. Sploh pa se mi zdi nesmiselno govoriti o dopolnitvah strategije, če zdaj sprejemamo novo,” opozarja Peternel.
Mitja Peternel, predsednik uprave Casinoja Riviera v Portorožu: “Strategija onemogoča razvoj igralnih salonov. Nared imamo kar nekaj razvojnih projektov, a očitno bodo morali ostati v predalu.”
Hotel za nižjo obdavčitev igralnic
Analiziral je tudi posledice degresivnega obdavčevanja oziroma rešitve, da bo stopnja dajatev odvisna od tega, koliko bo posamezen ponudnik investiral v turizem. Družba Casino Riviera je lastnica 33-odstotnega deleža v Casinoju Portorož, zato je Peternela še posebej zanimalo, kaj bi obdavčitev po novem prinesla portoroški igralniški družbi. “Ker nima hotelov, bo Casino Portorož obdavčen več kot Hit. Po tej plati bo izenačen z igralnimi saloni, kar zagotovo ne bo dobro za njegovo poslovanje, težko bo preživel. Ali pa naj Casino Portorož zgradi kakšen hotel samo za to da bo manj obdavčen?! Saj vidite, Portorož ima kup hotelov, a zdaj sta odprta samo dva, ker gostov pač ni,” razlaga Peternel.
Za stališče do strategije smo povprašali tudi upravo Casinoja Portorož. Čeprav je njen predsednik Marjan Bolka obljubil odgovor, kasneje ni bil več dosegljiv.
Radićeva za privatizacijo
Mnenja o strategiji so različna tudi znotraj vlade. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić ji nasprotuje, saj je sama naklonjena privatizaciji igralništva v Sloveniji.
Radićeva strategiji očita, da iz nje ni razvidno, kaj hočemo z igralniško industrijo - ali jo želimo privatizirati ali obdržati v državni lasti, jo razširiti ali omejiti njen razvoj. Ministru Križaniču je predlagala, da bi s strategijo počakali in še razpravljali o njenih cilji, minister pa je to zavrnil, ker da bo o tem razpravljal tudi DZ.
Glede na rezultate v panogi je Radićeva prepričana, da je treba tudi v igralništvu misliti na privatizacijo. Zasebni igralni saloni so po njenem mnenju uspešnejši kot tisti v državni lasti: “Ne vidim razloga, zakaj imeti v lasti igralniška podjetja. Lahko jih nadziramo s popolnoma drugimi ukrepi.”
SONJA RIBOLICA
