Povpraševanje po letalskih prevozih lani za 6,5 odstotka navzgor

Svet
, posodobljeno:

Povpraševanje po letalskih prevozih po vsem svetu se je lani glede na leto prej zvišalo za 6,5 odstotka. K rasti so pripomogle nižje cene vozovnic, kaže poročilo Mednarodnega združenja za zračni promet (IATA).

K lanskoletni  rasti je pripomoglo približno petodstotno 
znižanje povprečne cene letalskih kart glede na leto 2014.
K lanskoletni rasti je pripomoglo približno petodstotno znižanje povprečne cene letalskih kart glede na leto 2014.

ŽENEVA > Lanskoletna rast, merjena v dohodku na kilometer, je bila najvišja od začetka okrevanja po globalni gospodarski krizi leta 2010. Prav tako je bila nad desetletnim povprečjem, ki je pri 5,5 odstotka, so poudarili v IATA.

K rasti je pripomoglo približno petodstotno znižanje povprečne cene letalskih kart glede na leto 2014.

Letalske družbe so zmogljivosti povečale za 5,6 odstotka, s tem pa se je povprečna zasedenost letal zvišala za 0,6 odstotne točke na rekordno raven 80,3 odstotka.

Domači letalski promet se je povečal za 6,3 odstotka, mednarodni promet pa je porasel za 6,5 odstotka.

V mednarodnem prometu so pri rasti prednjačili prevozniki z Bližnjega vzhoda z 10,5-odstotno krepitvijo. Sledila je Latinska Amerika z 9,3-odstotno in azijsko-pacifiška regija z 8,2-odstotno rastjo.

Mednarodni promet evropskih letalskih prevoznikov se je povečal za pet odstotkov, v Severni Ameriki je bila rast 3,2-, v Afriki pa triodstotna.

V IATA so poudarili, da je letalstvo lani jasno pomagalo okrepiti globalno gospodarstvo. “Zelo smo razočarani nad dejstvom, da nekatere vlade še vedno zmotno verjamejo, da vrednost davkov in dajatev, ki jih lahko iztisnejo iz zračnega prometa, presega tako gospodarske kot socialne koristi povezanosti,” so poudarili.

Kot primer so navedli Italijo, ki je zvišala dajatve za zračne potnike. “To od 33- do 38-odstotno povečanje bo škodilo italijanski gospodarski konkurenčnosti, zmanjšali število potnikov za več kot 755.000 in bruto domači proizvod za 146 milijonov evrov letno. Okoli 2300 delovnih mest letno bo izgubljenih,” so zapisali.

“V času, ko globalno gospodarstvo kaže znake šibkosti, bi morale vlade iskati načine za spodbujanje potrošnje, ne zaviranje,” menijo v združenju.

STA